Kako napreduje moja seminarska naloga ?

Ta teden sem se intenzivno posvečala iskanju dodatne literature na temo e-učenja. Odkrila sem, da je veliko literature v nemškem in angleškem jeziku in da bi pri nas lahko rekli, da je e-učenje še vedno novost za marsikoga.

Glede primerjav s projektom Računalniškega opismenjevanja za brezposelne sem dobila pozitiven odgovor od Ljudske univerze Koper in Velenje. Obljubili so, da mi bodo posredovali željene podatke ( koliko %udeležencev se je odločilo za e-učenje v projektu, koliko jih je zaradi tega postalo bolj zaposljivih in ali so dobili delovno mesto, ali so ti ljudje bolj računalniško pismeni in ali drži moja hipoteza, da so ti ljudje bolj motivirani in samodisciplinirani ).
Ker poročanje o projektu ni zahtevalo, da e-učenje beležijo posebej, mi bodo podatke morali poiskati (zanimivo, poudarek na projektu je bil ravno na e-učenju in njegovi uporabi v računalniškem učenju).

Želela bi še poiskati eno institucijo, ki je izvajala projekt, ker bi potem institucije lažje primerjala in prišla do bolj kompetentnih podatkov. Vsi so me prijetno presenetili, saj so pokazali veliko mero pripravljenosti za pomoč, pa čeprav bodo morali poiskati po arhivih in na novo pripraviti podatke.

V petek sem dobila 31 izpolnjenih anket in naslednji teden bom pričela z obdelavo podatkov.
Prav zanima me, kaj bodo prinesli rezultati in če se bodo moje hipoteze potrdile ali zavrgle.?

Kot sem pisala že zadnjič, mi največ težav povzročajo podatkih o nezaposlenih, ker ne morem priti do zanesljivih podatkov glede mladih ljudi v Pomurju.
Vir podatkov je Zavod zaposlovanje Murska Sobota, podatke so vzeli iz SAOP-ja. Ti podatki so bolj splošni, a žal drugih ni na razpolago.
Naslednji teden bom imela že več informacij in podatkov in vam jih bom z veseljem posredovala.


KOMENTAR NA PROJEKTE ZA MLADE - KREIRANJE NOVIH ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI V POMURJU ( 2004) -MDDSZ

Prejšnji teden sem pisala o kompetencah, ki bi jih mladi naj imeli pred nastopom delovnega mesta oz.kakšne lastnosti si delodajalci želijo od bodočih zaposlenih.

V ta namen bi še rada pripisala, kako pomembni so projekti za zaposlovanje mladih v Pomurju. V petek sem se udeležila delavnice Strukturni skladi in projekti v novi finančni perspektivi 2007-2013. Delavnico je organizirala RRA Mura, skupaj z Vlado in Ministrstvom za regionalni razvoj iz Ljubljane.

Bilo je polno zanimivih govorcev in tudi predstavili so nam primere dobre prakse iz tujine. Največji vtis pa je name naredil mlad izobraženec, ki je predstavil, kaj mora vsebovati dober projekt in pogoste napake pri tem.
Sedaj je tehnični direktor podjetja iz področja telekomunikacij in predstavlja mladi up naše regije.

Temu mladeniču sem bila pred tremi leti mentorica v projektu MDDSZ Maksimizacija ČV - Phare 2000, "Kreiranje novih zaposlitvenih možnosti v Pomurju". Vanj je bilo vključenih 14 mladih diplomirancev, ki so se 1 leto teoretično in praktično izobraževali za projektno in računalniško delo v podjetju.
Vsi udeleženci so se zaposlili v naši regiji: v razvojnih agencijah, podjetjih, ki so ukvarjajo s projektnim delom, v računalniških podjetjih, v turizmu in izobraževanju.
To je bil projekt "dobre prakse", ki si jih želimo še več v regiji.

Imeli smo še nekaj uspešnih projekt glede zaposlovanja mladih v zadnjih letih - Projekt Prvi korak - Maksimiracija človeških virov v izvedbi Razvojne agencije Sinergija iz Moravskih toplic ( www.sinergija.com ), kjer smo skupaj z Ljudsko univerzo Murska Sobota izobraževali skupino sobaric, maserjev in mladih, ki so se odločali za delo na daljavo ali od doma.
V vsaki skupini je bilo 15 ljudi, skupaj 45 in 55% udeležencev projekta se je zaposlilo.

Iz teh podatkov bi lahko zaključili, da je pomembnost projektov v tem, da se imata tukaj udeleženec projekta in delodajalec možnost spoznati in navezati pristen odnos, se medsebojno učiti in bogatiti.
Veliko delodajalcev ob projektu spozna, da potrebujejo mlado delovno silo, ki bo kos vedno bolj zahtevnim projektom EU in tudi nacionalnim, ki zahtevajo poleg strokovnega znanja vsebine tudi računalniško pismenost in znanje vsaj enega tujega jezika.

Mladi pa potrebujejo delovne izkušnje, ki si jih lahko pridobijo ob neposrednem delu v podjetjih in drugih organizacijah. Največ pa pridobijo s socialnimi stiki z drugimi ljudmi.
Kot pravita avtorja Johnson in Burden (2003, 5), da zaposlovalci dajejo več poudarka kandidatovim kvalitetam in stališčem, kot pa naučenim spretnostim. Zaposlovalci si želijo mlade ljudi, ki bodo sistematični, privlačni, živahni, voljni za učenje, s spoštovanjem in dobrim odnosom do strank.

Zelo si želim, da bi se pričele tudi pri nas uveljavljati fleksibilnejše oblike delovnega razmerja - 4 urno delo za mlade matere, delo na domu, kombinacija dela na domu in v podjetju, več možnosti za zaposlitev za ranljive skupine ljudi (telesno prizadeti, slepi, gluhi, Romi in drugi).

Pozdravi, Vesna

Vir: Johnson, S., Burden ,T.2003.Young people, employability and the induction proces.York: Joseph Rowntree foundation, str.5, www.jrt.org.uk ( 17.5.2007)