Delo poteka v redu, le čas me prehiteva na vseh straneh. Ta teden bom zaključila mentorstvo študentom Dobe pri predmetu Vodenje ljudi. Veliko časa mi je vzelo ocenjevanje seminarskih nalog in tedenskih nalog, a je bila to priložnost, da sem lahko vso delo primerjala z našim predmetom.
Veliko sem se ukvarjala z iskanjem primerne literature tako v fizični in elektronski obliki. Imela sem veliko stika z mladimi iz Zavoda za zaposlovanje, ker smo začenjali nova izobraževanja za ranljive skupine ( Romi, slepi, gluhi itd ). Razmišljala sem, da bi napisala projekt Interreg za mlade in uvedba e-učenja pri vseh predmetih in programih. Pisali smo tudi projekte za mlade v občini - tuji jeziki, računalništvo z ECDL izpitom, hitro branje, slepo tipkanje, svetovanje. V vseh programih bi morali ponujati e-učenje kot kombinacijo standardnemu učenju. Čisto vse mlade zanima računalništvo in to bi morala biti motivacija za uveljavitev e-učenja pri nas.
Pri moji seminarski nalogi bom uporabila zanimive članke E-mesečnika urednice Snežane Kragelj, ki veliko piše o prednostih e-učenja in računalniške pismenosti.
Ankete imam zbrane in naslednji teden se bom posvetila obdelavi, saj me že močno zanimajo rezultati.
Najbolj me zanima, kako so mladi označili sebe, ker vem, da imajo ljudje težave, ko morajo opisovati svoje dobre lastnosti.
Sošolec Boštjan Ledinek je v komentarju dne 23.aprila 2007 na svojem blogu napisal komentar na mojo anketo. Povzela bi njegove misli - prednosti e-učenja so, da lahko delamo od doma, fleksibilnost in učinkovitost sta večji, imamo povratno informacijo od mentorja takoj, mi sami smo bolje motivirani.
Današnji udeleženci e-učenja so ambiciozni, razgledani, samozavestni, avanturistični, IKT pismeni in radovedni. S časom pa bodo ljudje pridobili na času, zanimal jih bo fleksibilen urnik, manj logistike in s tem manjši stroški in to bo motivacija za e-učenje.
Sodobno e-gradivo bo temeljilo na video-konferencah, Second worldu, učenju ob gledanju TV in igranju iger itd. V okviru našega programa PUM (projektno učenje za mlajše odrasle), za srednješolce, ki niso končali srednjih šol in s tem postali "osipniki" zelo veliko delamo na računalniških programih -KEYPAL -potrfolio, kjer vsak napiše svoje kompetence in življenjsko zgodbo.
Prepričana sem, da bo e-učenje mlado generacijo "potegnilo", na nas pa je, da sistem pravilno nastavimo in medijsko oglašujemo.
V torek in sredo odhajam v Portorož na Konferenco o izobraževanju odraslih v Sloveniji. Me zanima, če bo kaj govora o e-učenju. Bom povedala naprej, če bo kaj zanimivega. Slovenija bo v letu 2008 predsedujoča država EU in predvideva se konferenca pri nas. Mogoče bi lahko iz našega učenja predstavili primer dobre prakse ? Kdo ve ? Bodite lepo, Vesna
Sunday, May 27, 2007
Saturday, May 26, 2007
Komentar na E-mesečnik (Snežana Kragelj)
Ta teden sem se veliko ukvarjala in razmišljala o prednostih e-učenja in sem našla zanimivo iztočnico.
v 14.številki iz leta 2005 E-mesečnika urednica Snežana Kragelj govori o treh pomembnih prednostih e-izobraževanja:
1. udeleženec lahko aktivno izrazi mnenje, pokaže svoje znanje in izkušnje preko forumov, klepetalnih in e-pošte. Spomnim se časov, ko smo iskali priložnost, da smo lahko prišli do profesorja in ga vprašali osnovne informacije. E-pošta pa omogoča, da vprašaš mentorja in profesorja in da je to vprašanje dostopno še ostalim sošolcem. Z eno informacijo odgovoriš mnogim in prihraniš veliko časa.
Te možnosti, kot so forumi, klepetalnice in e-pošta služi izmenjavi mnenj, pomoči, informacijam, ki so včasih čisto splošnega značaja, kot je forum za zdravje, dobro počutje, klepet ob kavi itd.
2.Pri e-učenju se vloga mentor-udeleženco obrne, saj so udeleženci pobudniki komuniciranja z mentorjem, oni iščejo pomoč. To pa lahko za profesorje, ki tega niso vešči ali navajeni deluje obremenilno in negativno.
3. Mentor e-vsebin je vedno osredotočen na pomoč udeležencem, deli nasvete, pomaga pri učnih težavah, informira, predlaga. Klasičen profesor pa se bolj nagiba k vsebini.
Lahko bi rekli, da je prenos znanja pri e-vsebinah bolj kakovosten. Udeleženci se učijo iz pripravljenih vsebin, učijo se drug od drugega v interakciji s komunikacijskimi internet "pomagali", o problemih razpravljajo z mentorjem in sošolci. Par srečanj in izpit poteka v živo, tako, da se tudi vidijo in spoznajo.
V 7.številki iz leta 2003 E-mesečnik pa urednica Snežana Kragelj razpravlja o navzočnosti študenta na klasičnih predavanjih, ki pri e-vsebinah postanejo nepomembna, saj tukaj štejejo rezultati, so bolj osredotočeni n abistvene ideje, kjučne točke in dobiti čim več v kratkem času.
Razlaga svojo izkušnjo, s katero se lahko identificiram, ker je še vedno prisotna na fakultetah. Pri klasičnih predavanjih se lahko dobro pripraviš in veliko veš, a zaradi tega, ker ti zaradi razdalje ali drugih dejavnikov ni uspelo obiskovati veliko predavanj, dobiš nižjo oceno, ker se te profesor ne spomni.
Nič nimam proti, da ljudje obiskujejo predavanja, ker si veliko zapomniš in imaš stik s profesorjem in sošolci, a zagovarjam to, da vedno poskušajmo gledati celoto in to, zakaj je nekdo tako ravnal.
Moj moto je vedno ta, da vsakemu daš priložnost, da se izkaže.
Omenila bi, da je bil ta predmet dobra izbira, ker sem prihranila čas in denar z dolgimi vožnjami, pa še veliko sem se naučila in pridobila.
Pa srečno, Vesna
Vir:
Kragelj Snežana. 2005.E-mesečnik.Prednosti e-izobraževanja.št.14, 9.9.2005
Kragelj Snežana.2003.E-mesečnik.Zakaj je e-izobraževanje kvalitetnejše od tradicionalnega.št.7, 16.12.2003
v 14.številki iz leta 2005 E-mesečnika urednica Snežana Kragelj govori o treh pomembnih prednostih e-izobraževanja:
1. udeleženec lahko aktivno izrazi mnenje, pokaže svoje znanje in izkušnje preko forumov, klepetalnih in e-pošte. Spomnim se časov, ko smo iskali priložnost, da smo lahko prišli do profesorja in ga vprašali osnovne informacije. E-pošta pa omogoča, da vprašaš mentorja in profesorja in da je to vprašanje dostopno še ostalim sošolcem. Z eno informacijo odgovoriš mnogim in prihraniš veliko časa.
Te možnosti, kot so forumi, klepetalnice in e-pošta služi izmenjavi mnenj, pomoči, informacijam, ki so včasih čisto splošnega značaja, kot je forum za zdravje, dobro počutje, klepet ob kavi itd.
2.Pri e-učenju se vloga mentor-udeleženco obrne, saj so udeleženci pobudniki komuniciranja z mentorjem, oni iščejo pomoč. To pa lahko za profesorje, ki tega niso vešči ali navajeni deluje obremenilno in negativno.
3. Mentor e-vsebin je vedno osredotočen na pomoč udeležencem, deli nasvete, pomaga pri učnih težavah, informira, predlaga. Klasičen profesor pa se bolj nagiba k vsebini.
Lahko bi rekli, da je prenos znanja pri e-vsebinah bolj kakovosten. Udeleženci se učijo iz pripravljenih vsebin, učijo se drug od drugega v interakciji s komunikacijskimi internet "pomagali", o problemih razpravljajo z mentorjem in sošolci. Par srečanj in izpit poteka v živo, tako, da se tudi vidijo in spoznajo.
V 7.številki iz leta 2003 E-mesečnik pa urednica Snežana Kragelj razpravlja o navzočnosti študenta na klasičnih predavanjih, ki pri e-vsebinah postanejo nepomembna, saj tukaj štejejo rezultati, so bolj osredotočeni n abistvene ideje, kjučne točke in dobiti čim več v kratkem času.
Razlaga svojo izkušnjo, s katero se lahko identificiram, ker je še vedno prisotna na fakultetah. Pri klasičnih predavanjih se lahko dobro pripraviš in veliko veš, a zaradi tega, ker ti zaradi razdalje ali drugih dejavnikov ni uspelo obiskovati veliko predavanj, dobiš nižjo oceno, ker se te profesor ne spomni.
Nič nimam proti, da ljudje obiskujejo predavanja, ker si veliko zapomniš in imaš stik s profesorjem in sošolci, a zagovarjam to, da vedno poskušajmo gledati celoto in to, zakaj je nekdo tako ravnal.
Moj moto je vedno ta, da vsakemu daš priložnost, da se izkaže.
Omenila bi, da je bil ta predmet dobra izbira, ker sem prihranila čas in denar z dolgimi vožnjami, pa še veliko sem se naučila in pridobila.
Pa srečno, Vesna
Vir:
Kragelj Snežana. 2005.E-mesečnik.Prednosti e-izobraževanja.št.14, 9.9.2005
Kragelj Snežana.2003.E-mesečnik.Zakaj je e-izobraževanje kvalitetnejše od tradicionalnega.št.7, 16.12.2003
Komentar na bloge sošolcev - Mičkova kozlovska soba- Avtorske pravice
Danes sem se odločila komentirati blog Mitja, ki govori o zaščiti avtorskih pravic.
Na internetu je poplava člankov, seminarskih in ostalih nalog, ki so avtorsko delo in zaradi tega potrebujejo zaščito avtorstva.
Zanimiva se mi zdi trditev Nicole Zingaretti (PSE, IT), ki pravi, da je piratstvo samo tisto, kar je "ukradeno" v profitne namene. Nameni so res lahko različni, a lastnina je lastnina.
Spomnim se časov, ko smo seminarske naloge prepisovali vsevprek in na koncu napisali polno virov, a se ni vedelo, kaj je naš tekst in kaj smo prepisali.
Strinjam se s tem,da je potrebno avtorstvo zaščititi, ker je to le delo, še posebaj če gre za raziskave, ki jih človek dela kar nekaj časa in vloži veliko truda v delo.
Pri Managementu nam je profesor razlagal, kako se študentje razlikujemo po tem, kaj hočemo doseči s študijem. Nekateri "hvatajo krivine", nekaterim je pomemben papir, ki ga bodo dobili na koncu in vložijo v študij minimalno delo, nekateri pa se res trudijo, se učijo in študirajo.
Včasih pa tudi trud in vloženo delo nista pogoj za uspeh, saj moreš področje obvladati, mora ti biti blizu in moraš se ujeti s profesorjem. Po svoje pa je zelo odvisno, kje in kako boš pridobljeno znanje kasneje uporabil v praksi.
Pri nas je bila zaradi plagiata odvzeta magisterska naloga, kar je uspeh po svoje, saj bo marsikoga prestrašilo ali dalo misliti. A tega se žal ne da čisto preprečiti, ker do vsega nimaš pregleda.
Pi nas se z avtorskimi pravicami ukvarja Urad RS za avtorske pravice in intelektualno lastnino in verjemem, da imajo veliko dela. Nekateri pa si gredo po nalogo kar v tujino, jo prepišejo in preoblikujejo.
EU ima na tem področju veliko predpisov in prvil in prav je tako.
A v praksi pa se pri prezentaciji naloge ali zagovoru pokaže, ali si res to sam raziskoval ali si od kje prepisal in to publika zelo hitro opazi in oceni.
Glede Wikipedie se pa strinjam, da bi bilo dobro, če bi bili vnosi informacij avtorsko opredeljeni, a bi to dvignilo stroške, po drugi strani pa tudi kredibilnost objave.
Vsem avtorjem člankov, seminarskih in drugih nalog želim obilo uspehov na področju avtorskega prava, da bi vas veliko pravilno citirali, saj bi vam s tem dvignili pomembnost.
Bomo videli, kaj bo prinesel čas in kaj dostopnost informacij ? !
Pozdravi, Vesna
Na internetu je poplava člankov, seminarskih in ostalih nalog, ki so avtorsko delo in zaradi tega potrebujejo zaščito avtorstva.
Zanimiva se mi zdi trditev Nicole Zingaretti (PSE, IT), ki pravi, da je piratstvo samo tisto, kar je "ukradeno" v profitne namene. Nameni so res lahko različni, a lastnina je lastnina.
Spomnim se časov, ko smo seminarske naloge prepisovali vsevprek in na koncu napisali polno virov, a se ni vedelo, kaj je naš tekst in kaj smo prepisali.
Strinjam se s tem,da je potrebno avtorstvo zaščititi, ker je to le delo, še posebaj če gre za raziskave, ki jih človek dela kar nekaj časa in vloži veliko truda v delo.
Pri Managementu nam je profesor razlagal, kako se študentje razlikujemo po tem, kaj hočemo doseči s študijem. Nekateri "hvatajo krivine", nekaterim je pomemben papir, ki ga bodo dobili na koncu in vložijo v študij minimalno delo, nekateri pa se res trudijo, se učijo in študirajo.
Včasih pa tudi trud in vloženo delo nista pogoj za uspeh, saj moreš področje obvladati, mora ti biti blizu in moraš se ujeti s profesorjem. Po svoje pa je zelo odvisno, kje in kako boš pridobljeno znanje kasneje uporabil v praksi.
Pri nas je bila zaradi plagiata odvzeta magisterska naloga, kar je uspeh po svoje, saj bo marsikoga prestrašilo ali dalo misliti. A tega se žal ne da čisto preprečiti, ker do vsega nimaš pregleda.
Pi nas se z avtorskimi pravicami ukvarja Urad RS za avtorske pravice in intelektualno lastnino in verjemem, da imajo veliko dela. Nekateri pa si gredo po nalogo kar v tujino, jo prepišejo in preoblikujejo.
EU ima na tem področju veliko predpisov in prvil in prav je tako.
A v praksi pa se pri prezentaciji naloge ali zagovoru pokaže, ali si res to sam raziskoval ali si od kje prepisal in to publika zelo hitro opazi in oceni.
Glede Wikipedie se pa strinjam, da bi bilo dobro, če bi bili vnosi informacij avtorsko opredeljeni, a bi to dvignilo stroške, po drugi strani pa tudi kredibilnost objave.
Vsem avtorjem člankov, seminarskih in drugih nalog želim obilo uspehov na področju avtorskega prava, da bi vas veliko pravilno citirali, saj bi vam s tem dvignili pomembnost.
Bomo videli, kaj bo prinesel čas in kaj dostopnost informacij ? !
Pozdravi, Vesna
Sunday, May 20, 2007
Kako napreduje moja seminarska naloga ?
Ta teden sem se intenzivno posvečala iskanju dodatne literature na temo e-učenja. Odkrila sem, da je veliko literature v nemškem in angleškem jeziku in da bi pri nas lahko rekli, da je e-učenje še vedno novost za marsikoga.
Glede primerjav s projektom Računalniškega opismenjevanja za brezposelne sem dobila pozitiven odgovor od Ljudske univerze Koper in Velenje. Obljubili so, da mi bodo posredovali željene podatke ( koliko %udeležencev se je odločilo za e-učenje v projektu, koliko jih je zaradi tega postalo bolj zaposljivih in ali so dobili delovno mesto, ali so ti ljudje bolj računalniško pismeni in ali drži moja hipoteza, da so ti ljudje bolj motivirani in samodisciplinirani ).
Ker poročanje o projektu ni zahtevalo, da e-učenje beležijo posebej, mi bodo podatke morali poiskati (zanimivo, poudarek na projektu je bil ravno na e-učenju in njegovi uporabi v računalniškem učenju).
Želela bi še poiskati eno institucijo, ki je izvajala projekt, ker bi potem institucije lažje primerjala in prišla do bolj kompetentnih podatkov. Vsi so me prijetno presenetili, saj so pokazali veliko mero pripravljenosti za pomoč, pa čeprav bodo morali poiskati po arhivih in na novo pripraviti podatke.
V petek sem dobila 31 izpolnjenih anket in naslednji teden bom pričela z obdelavo podatkov.
Prav zanima me, kaj bodo prinesli rezultati in če se bodo moje hipoteze potrdile ali zavrgle.?
Kot sem pisala že zadnjič, mi največ težav povzročajo podatkih o nezaposlenih, ker ne morem priti do zanesljivih podatkov glede mladih ljudi v Pomurju.
Vir podatkov je Zavod zaposlovanje Murska Sobota, podatke so vzeli iz SAOP-ja. Ti podatki so bolj splošni, a žal drugih ni na razpolago.
Naslednji teden bom imela že več informacij in podatkov in vam jih bom z veseljem posredovala.
KOMENTAR NA PROJEKTE ZA MLADE - KREIRANJE NOVIH ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI V POMURJU ( 2004) -MDDSZ
Prejšnji teden sem pisala o kompetencah, ki bi jih mladi naj imeli pred nastopom delovnega mesta oz.kakšne lastnosti si delodajalci želijo od bodočih zaposlenih.
V ta namen bi še rada pripisala, kako pomembni so projekti za zaposlovanje mladih v Pomurju. V petek sem se udeležila delavnice Strukturni skladi in projekti v novi finančni perspektivi 2007-2013. Delavnico je organizirala RRA Mura, skupaj z Vlado in Ministrstvom za regionalni razvoj iz Ljubljane.
Bilo je polno zanimivih govorcev in tudi predstavili so nam primere dobre prakse iz tujine. Največji vtis pa je name naredil mlad izobraženec, ki je predstavil, kaj mora vsebovati dober projekt in pogoste napake pri tem.
Sedaj je tehnični direktor podjetja iz področja telekomunikacij in predstavlja mladi up naše regije.
Temu mladeniču sem bila pred tremi leti mentorica v projektu MDDSZ Maksimizacija ČV - Phare 2000, "Kreiranje novih zaposlitvenih možnosti v Pomurju". Vanj je bilo vključenih 14 mladih diplomirancev, ki so se 1 leto teoretično in praktično izobraževali za projektno in računalniško delo v podjetju.
Vsi udeleženci so se zaposlili v naši regiji: v razvojnih agencijah, podjetjih, ki so ukvarjajo s projektnim delom, v računalniških podjetjih, v turizmu in izobraževanju.
To je bil projekt "dobre prakse", ki si jih želimo še več v regiji.
Imeli smo še nekaj uspešnih projekt glede zaposlovanja mladih v zadnjih letih - Projekt Prvi korak - Maksimiracija človeških virov v izvedbi Razvojne agencije Sinergija iz Moravskih toplic ( www.sinergija.com ), kjer smo skupaj z Ljudsko univerzo Murska Sobota izobraževali skupino sobaric, maserjev in mladih, ki so se odločali za delo na daljavo ali od doma.
V vsaki skupini je bilo 15 ljudi, skupaj 45 in 55% udeležencev projekta se je zaposlilo.
Iz teh podatkov bi lahko zaključili, da je pomembnost projektov v tem, da se imata tukaj udeleženec projekta in delodajalec možnost spoznati in navezati pristen odnos, se medsebojno učiti in bogatiti.
Veliko delodajalcev ob projektu spozna, da potrebujejo mlado delovno silo, ki bo kos vedno bolj zahtevnim projektom EU in tudi nacionalnim, ki zahtevajo poleg strokovnega znanja vsebine tudi računalniško pismenost in znanje vsaj enega tujega jezika.
Mladi pa potrebujejo delovne izkušnje, ki si jih lahko pridobijo ob neposrednem delu v podjetjih in drugih organizacijah. Največ pa pridobijo s socialnimi stiki z drugimi ljudmi.
Kot pravita avtorja Johnson in Burden (2003, 5), da zaposlovalci dajejo več poudarka kandidatovim kvalitetam in stališčem, kot pa naučenim spretnostim. Zaposlovalci si želijo mlade ljudi, ki bodo sistematični, privlačni, živahni, voljni za učenje, s spoštovanjem in dobrim odnosom do strank.
Zelo si želim, da bi se pričele tudi pri nas uveljavljati fleksibilnejše oblike delovnega razmerja - 4 urno delo za mlade matere, delo na domu, kombinacija dela na domu in v podjetju, več možnosti za zaposlitev za ranljive skupine ljudi (telesno prizadeti, slepi, gluhi, Romi in drugi).
Pozdravi, Vesna
Vir: Johnson, S., Burden ,T.2003.Young people, employability and the induction proces.York: Joseph Rowntree foundation, str.5, www.jrt.org.uk ( 17.5.2007)
Glede primerjav s projektom Računalniškega opismenjevanja za brezposelne sem dobila pozitiven odgovor od Ljudske univerze Koper in Velenje. Obljubili so, da mi bodo posredovali željene podatke ( koliko %udeležencev se je odločilo za e-učenje v projektu, koliko jih je zaradi tega postalo bolj zaposljivih in ali so dobili delovno mesto, ali so ti ljudje bolj računalniško pismeni in ali drži moja hipoteza, da so ti ljudje bolj motivirani in samodisciplinirani ).
Ker poročanje o projektu ni zahtevalo, da e-učenje beležijo posebej, mi bodo podatke morali poiskati (zanimivo, poudarek na projektu je bil ravno na e-učenju in njegovi uporabi v računalniškem učenju).
Želela bi še poiskati eno institucijo, ki je izvajala projekt, ker bi potem institucije lažje primerjala in prišla do bolj kompetentnih podatkov. Vsi so me prijetno presenetili, saj so pokazali veliko mero pripravljenosti za pomoč, pa čeprav bodo morali poiskati po arhivih in na novo pripraviti podatke.
V petek sem dobila 31 izpolnjenih anket in naslednji teden bom pričela z obdelavo podatkov.
Prav zanima me, kaj bodo prinesli rezultati in če se bodo moje hipoteze potrdile ali zavrgle.?
Kot sem pisala že zadnjič, mi največ težav povzročajo podatkih o nezaposlenih, ker ne morem priti do zanesljivih podatkov glede mladih ljudi v Pomurju.
Vir podatkov je Zavod zaposlovanje Murska Sobota, podatke so vzeli iz SAOP-ja. Ti podatki so bolj splošni, a žal drugih ni na razpolago.
Naslednji teden bom imela že več informacij in podatkov in vam jih bom z veseljem posredovala.
KOMENTAR NA PROJEKTE ZA MLADE - KREIRANJE NOVIH ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI V POMURJU ( 2004) -MDDSZ
Prejšnji teden sem pisala o kompetencah, ki bi jih mladi naj imeli pred nastopom delovnega mesta oz.kakšne lastnosti si delodajalci želijo od bodočih zaposlenih.
V ta namen bi še rada pripisala, kako pomembni so projekti za zaposlovanje mladih v Pomurju. V petek sem se udeležila delavnice Strukturni skladi in projekti v novi finančni perspektivi 2007-2013. Delavnico je organizirala RRA Mura, skupaj z Vlado in Ministrstvom za regionalni razvoj iz Ljubljane.
Bilo je polno zanimivih govorcev in tudi predstavili so nam primere dobre prakse iz tujine. Največji vtis pa je name naredil mlad izobraženec, ki je predstavil, kaj mora vsebovati dober projekt in pogoste napake pri tem.
Sedaj je tehnični direktor podjetja iz področja telekomunikacij in predstavlja mladi up naše regije.
Temu mladeniču sem bila pred tremi leti mentorica v projektu MDDSZ Maksimizacija ČV - Phare 2000, "Kreiranje novih zaposlitvenih možnosti v Pomurju". Vanj je bilo vključenih 14 mladih diplomirancev, ki so se 1 leto teoretično in praktično izobraževali za projektno in računalniško delo v podjetju.
Vsi udeleženci so se zaposlili v naši regiji: v razvojnih agencijah, podjetjih, ki so ukvarjajo s projektnim delom, v računalniških podjetjih, v turizmu in izobraževanju.
To je bil projekt "dobre prakse", ki si jih želimo še več v regiji.
Imeli smo še nekaj uspešnih projekt glede zaposlovanja mladih v zadnjih letih - Projekt Prvi korak - Maksimiracija človeških virov v izvedbi Razvojne agencije Sinergija iz Moravskih toplic ( www.sinergija.com ), kjer smo skupaj z Ljudsko univerzo Murska Sobota izobraževali skupino sobaric, maserjev in mladih, ki so se odločali za delo na daljavo ali od doma.
V vsaki skupini je bilo 15 ljudi, skupaj 45 in 55% udeležencev projekta se je zaposlilo.
Iz teh podatkov bi lahko zaključili, da je pomembnost projektov v tem, da se imata tukaj udeleženec projekta in delodajalec možnost spoznati in navezati pristen odnos, se medsebojno učiti in bogatiti.
Veliko delodajalcev ob projektu spozna, da potrebujejo mlado delovno silo, ki bo kos vedno bolj zahtevnim projektom EU in tudi nacionalnim, ki zahtevajo poleg strokovnega znanja vsebine tudi računalniško pismenost in znanje vsaj enega tujega jezika.
Mladi pa potrebujejo delovne izkušnje, ki si jih lahko pridobijo ob neposrednem delu v podjetjih in drugih organizacijah. Največ pa pridobijo s socialnimi stiki z drugimi ljudmi.
Kot pravita avtorja Johnson in Burden (2003, 5), da zaposlovalci dajejo več poudarka kandidatovim kvalitetam in stališčem, kot pa naučenim spretnostim. Zaposlovalci si želijo mlade ljudi, ki bodo sistematični, privlačni, živahni, voljni za učenje, s spoštovanjem in dobrim odnosom do strank.
Zelo si želim, da bi se pričele tudi pri nas uveljavljati fleksibilnejše oblike delovnega razmerja - 4 urno delo za mlade matere, delo na domu, kombinacija dela na domu in v podjetju, več možnosti za zaposlitev za ranljive skupine ljudi (telesno prizadeti, slepi, gluhi, Romi in drugi).
Pozdravi, Vesna
Vir: Johnson, S., Burden ,T.2003.Young people, employability and the induction proces.York: Joseph Rowntree foundation, str.5, www.jrt.org.uk ( 17.5.2007)
Friday, May 18, 2007
Komentar na Klemnovo e-zdravstvo
Te dni sem veliko razmišljala o našem zdravstvu, saj sem želela učinkovito pomagati bratu, ki se je poškodoval ob vožnji s kolesom. Na koncu sva pristala pri alternativni medicini.
Spomnila sem se muk, ki sem jih doživljala, ko sem za očeta nosila kri v bolnišnico na pregled, ker oče ni bil preveč gibljiv in zainteresiran za dolgo čakanje. Najprej je šla mama po napotnico k zdravniku, potem smo vedno znova prosili patronažno sestro, da je prišla očetu vzet kri na dom, potem sem nesla kri v 28 km oddaljeno bolnišnico. Najprej sem se mogla povezati s sestro na vhodu, potem s sestrami v laboratoriju, potem z zdravnico in na koncu še enkrat s sestro na vhodu, ki me je obvestila, kdaj je bilo konec procedure. Enkrat pa sem čakala na ves ta postopek 5 ur. Pomislila sem na vse ljudi, ki dajejo skozi vso to kalvarijo za tablete vsak mesec in so sami zelo bolni, nepokretni in pomoči potrebni. Lepo potrpežljivo čakajo tam in potem še čakajo, da njihovi sinovi lahko pridejo iz službe, da jih odpeljejo domov. Sama sebisem se zdela grozno "managerska", da sem uspela vsak mesec "prelisičiti" sistem. Potem pa še včasih ni bila knjižica potrjena, nismo prišli na pravi datum,... Zakaj tako dolg uvod ?
Za vse te ljudi e-zdravstvo ne obstaja, ker niso računalniško pismeni, ker so stari, bolni in potrebni pomoči in odvisni od drugih. A ravno oni potrebujejo največ tovrstnega zdravstva.
Zakaj ne pomagao ljudem in združimo različne usluge in kartice, da zmanjšamo čakalne vrste ?
Za mlajso generacijo pa bi bilo e-zdravstvo zelo priporočljivo, pri naročanju na preglede pri različnih zdravnikih. Za vsako tableto moraš fizično k zdravniku in seveda zopet čakati in se dogovarjati za službo in odsotnosti.
Dogaja pa se tudi, da si dogovorjen za termin pri zdravniku in ga ta dan slučajno ni, pa te o tem niti ne obvestijo. Vzameš si dopust z željo, da se temu pregledu posvetiš itd., potem pasi zelo razočaran nad sodobnim svetom.
Obstajajo lekarne, ki naročajo zdravila brez recepta po internetu, zdravniki odgovarjajo na vprašanja. Tudi jaz pogrešam forume in bloge na to tematiko, da se bolniki med sabo lahko posvetujejo za koristne informacije.
Pri internet storitvah je težko preverjati zanesljivost in verodostojnost ponudnikov.
Da ne omenjam ranljivih skupin, letos je leto enakih možnosti. Imamo e-zdravstvo za slepe ljudi z Brailovo pisavo ali za naglušne, invalide, duševne in vedenjske motnje posebne programe, ki bi bili za njih bolj dostopni in enostavni za uporabo ?
Nisem se slišala zanje. Mogoče pa je to priložnost, da spremenimo kaj na tem področju.
Tukaj vidim vlogo države, ki vzpodbuja tovrstne programe finančno in omogoča uporabnikom izobraževanje za njihovo uporabo.
Pa veliko uspehov v e-svetu in e-zdravju. Mogoče pa si bomo lahko čez čas naročili zdravje kar po računalniku. Verjetno bo največja "sila" za lepe telesne obline pred poletjem in dopusti, zato pohitite z naročanjem.
Pozdravi, Vesna
Spomnila sem se muk, ki sem jih doživljala, ko sem za očeta nosila kri v bolnišnico na pregled, ker oče ni bil preveč gibljiv in zainteresiran za dolgo čakanje. Najprej je šla mama po napotnico k zdravniku, potem smo vedno znova prosili patronažno sestro, da je prišla očetu vzet kri na dom, potem sem nesla kri v 28 km oddaljeno bolnišnico. Najprej sem se mogla povezati s sestro na vhodu, potem s sestrami v laboratoriju, potem z zdravnico in na koncu še enkrat s sestro na vhodu, ki me je obvestila, kdaj je bilo konec procedure. Enkrat pa sem čakala na ves ta postopek 5 ur. Pomislila sem na vse ljudi, ki dajejo skozi vso to kalvarijo za tablete vsak mesec in so sami zelo bolni, nepokretni in pomoči potrebni. Lepo potrpežljivo čakajo tam in potem še čakajo, da njihovi sinovi lahko pridejo iz službe, da jih odpeljejo domov. Sama sebisem se zdela grozno "managerska", da sem uspela vsak mesec "prelisičiti" sistem. Potem pa še včasih ni bila knjižica potrjena, nismo prišli na pravi datum,... Zakaj tako dolg uvod ?
Za vse te ljudi e-zdravstvo ne obstaja, ker niso računalniško pismeni, ker so stari, bolni in potrebni pomoči in odvisni od drugih. A ravno oni potrebujejo največ tovrstnega zdravstva.
Zakaj ne pomagao ljudem in združimo različne usluge in kartice, da zmanjšamo čakalne vrste ?
Za mlajso generacijo pa bi bilo e-zdravstvo zelo priporočljivo, pri naročanju na preglede pri različnih zdravnikih. Za vsako tableto moraš fizično k zdravniku in seveda zopet čakati in se dogovarjati za službo in odsotnosti.
Dogaja pa se tudi, da si dogovorjen za termin pri zdravniku in ga ta dan slučajno ni, pa te o tem niti ne obvestijo. Vzameš si dopust z željo, da se temu pregledu posvetiš itd., potem pasi zelo razočaran nad sodobnim svetom.
Obstajajo lekarne, ki naročajo zdravila brez recepta po internetu, zdravniki odgovarjajo na vprašanja. Tudi jaz pogrešam forume in bloge na to tematiko, da se bolniki med sabo lahko posvetujejo za koristne informacije.
Pri internet storitvah je težko preverjati zanesljivost in verodostojnost ponudnikov.
Da ne omenjam ranljivih skupin, letos je leto enakih možnosti. Imamo e-zdravstvo za slepe ljudi z Brailovo pisavo ali za naglušne, invalide, duševne in vedenjske motnje posebne programe, ki bi bili za njih bolj dostopni in enostavni za uporabo ?
Nisem se slišala zanje. Mogoče pa je to priložnost, da spremenimo kaj na tem področju.
Tukaj vidim vlogo države, ki vzpodbuja tovrstne programe finančno in omogoča uporabnikom izobraževanje za njihovo uporabo.
Pa veliko uspehov v e-svetu in e-zdravju. Mogoče pa si bomo lahko čez čas naročili zdravje kar po računalniku. Verjetno bo največja "sila" za lepe telesne obline pred poletjem in dopusti, zato pohitite z naročanjem.
Pozdravi, Vesna
Sunday, May 13, 2007
Komentar na področju učenja in brezposelnosti mladih
VREDNOTENJE ZNANJA, KLJUČNE KOMPETENCE MLADIH BREZPOSELNIH
V moji seminarski nalogi bom pisala o Brezposelnosti in e-učenju mladih na področju Murske Sobote.
Iskala sem literaturo, ki bi mi pomagala pri znanju iz tega področja in našla članek v Sodobni pedagogiki avtorja Danila Kozoderca z naslovom Vrednotenje neformalno pridobljenega znanja in zaposljivost mladih (Kozoderc 2006, 50-71).
Avtor v svojem zanimivem članku pravilno ugotavlja, da razvoj tehnologije in spremembe v gospodarstvu zahtevajo veliko različnega znanja, spretnosti in kompetenc, ki presegajo ozko strokovno področje.
Avtor dalje razlaga, da so zahteve delodajalcev visoke, poudarek je na "prenosljivih spretnostih", kot so ključne kompetence in pismenost ( Kozoderc 2006, 50 ).
Iz izkušenj vemo, da ti šolski sistem ne prinese vsega znanja in da se je potrebno vedno znova izobraževati ( koncept vseživljenjskega znanja ). Po mojih izkušnjah mlade zanima računalništvo, tuji jeziki - angleščina, francoščina in v zadnjem času španščina.
Zavod za zaposlovanje se trudi, da bi upošteval želje in interese posameznikov, a jim v vsakem področju ne more ustreči. Ne morem pa si predstavljati, da si vpisan v 3-letne programe v smer, ki te niti malo ne zanima.
Prakticira se tudi individualno učenje jezika, ko gre za višje stopnje znanja, da se npr. 100-urni tečaj jezika pretvori v individualne ure.
Imamo veliko možnosti, da mladi poskrbijo za svoja neformalna znanja in jih zbirajo v potrfelju ( zbirna mapa znanj in usposabljanj ter njihovih dokazil). Orodje za to zbiranje je Nefiks -indeks neformalnega izobraževanja, Europass in drugi (Kozoderc 2006, 67).
Po Cottonu (wwww.nvrel.org) lahko razdelimo zaposlitvene spretnosti na naslednje načine:
a) temeljne spretnosti ( govorna komunikacija, branje, posebno razumevanje in sledenje navodilom, osnovno računanje in pisanje,
b) miselne spretnosti višjega reda ( reševanje problemov, strategija učenja, ustvarjalno in inovativno razmišljanje, sprejemanje odločitev),
c) čustvene spretnosti in stališča ( zanesljivost, odgovornost, pozitiven odnos do dela, vestnost, natančnost, medosebne spretnosti, sodelovanje, timsko delo, samozaupanje, pozitivna amopodoba, prilagodljivost, navdušenje, motivacija, samodisciplina, primerno oblačenje, poštenost, zmožnost delati brez nadzora ).
Strinjam se, da je pred mladimi velik izziv glede zaposlovanja in sami so odgovorni zase. Poleg strokovnega znanja morajo osvojiti še računalniški jezik in druga jezikovna znanja, se primerno vesti v skupnosti in biti zanesljiv, navdušen in pripravljen delati za majhno plačilo na začetku.
V službi imam veliko razgovorov z mladimi glede zaposlitve javnega dela in drugih zaposlitev. Vedno pogledam hobije človeka in neformalna pridobljena znanja, delovne izkušnje.
Veliko izkušenj za mlade nudijo poletne šole, prostovoljno delo, delo na projektih.
Če zaključim, država bi mlade morala spodbujati na različne načine - z zanimivimi programi, izobraževanji, humanitarnim delom. Mladim nezaposlenim moramo omogočiti, da v družbi dobijo pozitivne izkušnje, da se bodo lažje vključili v delovna okolja, ko bodo sprejeti v delovno razmerje.
Zelo primerna oblika je, ko mladi sodelujejo s podjetji že v času študija (seminarske, diplomske in druge naloge ).
Pozdravi, Vesna
Vir:
Kozoderc Danilo. 2006. Vrednotenje neformalno pridobljenega znanja in zaposljivost mladih. Sodobna pedagogika (3): 50-71
Cotton K. 1993.Developing employability skills. www.nvrel.org
V moji seminarski nalogi bom pisala o Brezposelnosti in e-učenju mladih na področju Murske Sobote.
Iskala sem literaturo, ki bi mi pomagala pri znanju iz tega področja in našla članek v Sodobni pedagogiki avtorja Danila Kozoderca z naslovom Vrednotenje neformalno pridobljenega znanja in zaposljivost mladih (Kozoderc 2006, 50-71).
Avtor v svojem zanimivem članku pravilno ugotavlja, da razvoj tehnologije in spremembe v gospodarstvu zahtevajo veliko različnega znanja, spretnosti in kompetenc, ki presegajo ozko strokovno področje.
Avtor dalje razlaga, da so zahteve delodajalcev visoke, poudarek je na "prenosljivih spretnostih", kot so ključne kompetence in pismenost ( Kozoderc 2006, 50 ).
Iz izkušenj vemo, da ti šolski sistem ne prinese vsega znanja in da se je potrebno vedno znova izobraževati ( koncept vseživljenjskega znanja ). Po mojih izkušnjah mlade zanima računalništvo, tuji jeziki - angleščina, francoščina in v zadnjem času španščina.
Zavod za zaposlovanje se trudi, da bi upošteval želje in interese posameznikov, a jim v vsakem področju ne more ustreči. Ne morem pa si predstavljati, da si vpisan v 3-letne programe v smer, ki te niti malo ne zanima.
Prakticira se tudi individualno učenje jezika, ko gre za višje stopnje znanja, da se npr. 100-urni tečaj jezika pretvori v individualne ure.
Imamo veliko možnosti, da mladi poskrbijo za svoja neformalna znanja in jih zbirajo v potrfelju ( zbirna mapa znanj in usposabljanj ter njihovih dokazil). Orodje za to zbiranje je Nefiks -indeks neformalnega izobraževanja, Europass in drugi (Kozoderc 2006, 67).
Po Cottonu (wwww.nvrel.org) lahko razdelimo zaposlitvene spretnosti na naslednje načine:
a) temeljne spretnosti ( govorna komunikacija, branje, posebno razumevanje in sledenje navodilom, osnovno računanje in pisanje,
b) miselne spretnosti višjega reda ( reševanje problemov, strategija učenja, ustvarjalno in inovativno razmišljanje, sprejemanje odločitev),
c) čustvene spretnosti in stališča ( zanesljivost, odgovornost, pozitiven odnos do dela, vestnost, natančnost, medosebne spretnosti, sodelovanje, timsko delo, samozaupanje, pozitivna amopodoba, prilagodljivost, navdušenje, motivacija, samodisciplina, primerno oblačenje, poštenost, zmožnost delati brez nadzora ).
Strinjam se, da je pred mladimi velik izziv glede zaposlovanja in sami so odgovorni zase. Poleg strokovnega znanja morajo osvojiti še računalniški jezik in druga jezikovna znanja, se primerno vesti v skupnosti in biti zanesljiv, navdušen in pripravljen delati za majhno plačilo na začetku.
V službi imam veliko razgovorov z mladimi glede zaposlitve javnega dela in drugih zaposlitev. Vedno pogledam hobije človeka in neformalna pridobljena znanja, delovne izkušnje.
Veliko izkušenj za mlade nudijo poletne šole, prostovoljno delo, delo na projektih.
Če zaključim, država bi mlade morala spodbujati na različne načine - z zanimivimi programi, izobraževanji, humanitarnim delom. Mladim nezaposlenim moramo omogočiti, da v družbi dobijo pozitivne izkušnje, da se bodo lažje vključili v delovna okolja, ko bodo sprejeti v delovno razmerje.
Zelo primerna oblika je, ko mladi sodelujejo s podjetji že v času študija (seminarske, diplomske in druge naloge ).
Pozdravi, Vesna
Vir:
Kozoderc Danilo. 2006. Vrednotenje neformalno pridobljenega znanja in zaposljivost mladih. Sodobna pedagogika (3): 50-71
Cotton K. 1993.Developing employability skills. www.nvrel.org
Seminarska naloga Brezposelnost in e-učenje ( nadaljevanje )
Spoštovani mentorici in sošolci,
Namen mojega pisanja je seznanitev s tem, kaj se dogaja novega pri moji seminarski nalogi.
Kot sem napisala že prejšnji teden, je zelo težko priti do podatkov Zavoda za zaposlovanje. Imajo sicer splošne podatke za celo Slovenijo, a so ti za seminarsko preveč splošni in ne bom mogla dokazati hipotez, ki sem jih postavila.
Ker sem vztrajna, se mi naslednji teden obetajo malo bolj oprijemljivi podatki za obdelavo glede mladih nezaposlenih ljudi na območju Murske Sobote.
Moja naslednja skrb se pojavlja ob tem, da ljudske univerze, ki so izvajale projekt Računalniške pismenosti po Sloveniji niso zbirale podatke samo za e-učenje, čeprav je bil namen projekta širiti e-računalniško pismenost. Podatki se nahajajo skupaj z ostalimi in jih potem lahko samo oceniš, to pa ti ne prinese realnih podatkov.
Pri mojih štirih hipotezah me najbolj skrbi, kako bom prikazala tip ljudi oz.psihološke lastnosti ljudi, ki se odločajo za e-učenje. Mogoče se brezposelni ne bodo strinjali s tem, oz.sami sebe označili za bolj motivirane, samostojne in bolj iKT pismene.
Brezposelni ljudje zelo hitro izgubijo stik z realnosjo in se ne cenijo dovolj, ne sebe in ne svojega znanja.
To je zanje velik problem, ko gredo na razgovore za službo, ker ne znajo pokazati svojih sposobnosti in pripravljenosti za delo.
Pregledovala sem ponudbo e-učenja v Sloveniji. Veliko je predmetov na OŠ, ki ponujajo e-učenje kot alternativo frontalnemu pouku. Ne morem pa preveriti, če so to interaktivna e-gradiva.
Predpostavljam, da so jih napisali in razvili zagnani učitelji in profesorji (www.mss.gov.si ).
Ponudniki e-učenja so : www.microsca.com/e-learning, www.auralog.nevron.si, www.srce.hr/ceu,
www.e92.hr, www.freewerbs.com/ljerkalinic/e_learning.htm
Slovenija v okviru razpisov in projektov vzpodbuja razvoj e-gradiv in e-učenja. Naša izkušnja v okviru projekta ZLUSa ( Zveza ljuskih univerz Slovenije ) je bila naslednja: razvili smo 3 vrste e-gradiv za predmete - slovenski, angleški jezik in predmet GPO za srednješolski poklicni program Trgovec ( 2005, 2006 ).
Ko bi morali začeti izobraževati mentorje ( mediatorje, administratorje programa ) in profesorje za praktično uporabo razvitih gradiv, pa se je s strani zunanjega izvajalca projekta ustavilo. Mogoče pa še publika in profesorji niso bili pripravljeni za to novost ?
Visoka poslovna šola Doba Maribor je v okviru projekta MŠŠ in ESS razvila e-gradiva za poslovno matematiko s statistiko, podatskovne baze in računalniška omrežja ( www.doba.si/egradiva ).
Ostale ponudnikie e-gradiv najdemo na elektronskih naslovih: www.atom.uni-mb.si/stud/egradivo.php,
www.fri.uni-lj.si, www2.pfmb.uni-mb/gradiva/index.php,
www.spletno-ucenje.com - najdemo ECDL gradiva, ki so bila prva verificirana e-gradiva v Sloveniji.
Lahko rečem, da se e-ponudba učenja in gradiv razvijata in da bom imela zanimivo raziskovanje v seminarsi nalogi in upam, da bom ugotovila zanimive povezave.
Pozdravi, Vesna
Namen mojega pisanja je seznanitev s tem, kaj se dogaja novega pri moji seminarski nalogi.
Kot sem napisala že prejšnji teden, je zelo težko priti do podatkov Zavoda za zaposlovanje. Imajo sicer splošne podatke za celo Slovenijo, a so ti za seminarsko preveč splošni in ne bom mogla dokazati hipotez, ki sem jih postavila.
Ker sem vztrajna, se mi naslednji teden obetajo malo bolj oprijemljivi podatki za obdelavo glede mladih nezaposlenih ljudi na območju Murske Sobote.
Moja naslednja skrb se pojavlja ob tem, da ljudske univerze, ki so izvajale projekt Računalniške pismenosti po Sloveniji niso zbirale podatke samo za e-učenje, čeprav je bil namen projekta širiti e-računalniško pismenost. Podatki se nahajajo skupaj z ostalimi in jih potem lahko samo oceniš, to pa ti ne prinese realnih podatkov.
Pri mojih štirih hipotezah me najbolj skrbi, kako bom prikazala tip ljudi oz.psihološke lastnosti ljudi, ki se odločajo za e-učenje. Mogoče se brezposelni ne bodo strinjali s tem, oz.sami sebe označili za bolj motivirane, samostojne in bolj iKT pismene.
Brezposelni ljudje zelo hitro izgubijo stik z realnosjo in se ne cenijo dovolj, ne sebe in ne svojega znanja.
To je zanje velik problem, ko gredo na razgovore za službo, ker ne znajo pokazati svojih sposobnosti in pripravljenosti za delo.
Pregledovala sem ponudbo e-učenja v Sloveniji. Veliko je predmetov na OŠ, ki ponujajo e-učenje kot alternativo frontalnemu pouku. Ne morem pa preveriti, če so to interaktivna e-gradiva.
Predpostavljam, da so jih napisali in razvili zagnani učitelji in profesorji (www.mss.gov.si ).
Ponudniki e-učenja so : www.microsca.com/e-learning, www.auralog.nevron.si, www.srce.hr/ceu,
www.e92.hr, www.freewerbs.com/ljerkalinic/e_learning.htm
Slovenija v okviru razpisov in projektov vzpodbuja razvoj e-gradiv in e-učenja. Naša izkušnja v okviru projekta ZLUSa ( Zveza ljuskih univerz Slovenije ) je bila naslednja: razvili smo 3 vrste e-gradiv za predmete - slovenski, angleški jezik in predmet GPO za srednješolski poklicni program Trgovec ( 2005, 2006 ).
Ko bi morali začeti izobraževati mentorje ( mediatorje, administratorje programa ) in profesorje za praktično uporabo razvitih gradiv, pa se je s strani zunanjega izvajalca projekta ustavilo. Mogoče pa še publika in profesorji niso bili pripravljeni za to novost ?
Visoka poslovna šola Doba Maribor je v okviru projekta MŠŠ in ESS razvila e-gradiva za poslovno matematiko s statistiko, podatskovne baze in računalniška omrežja ( www.doba.si/egradiva ).
Ostale ponudnikie e-gradiv najdemo na elektronskih naslovih: www.atom.uni-mb.si/stud/egradivo.php,
www.fri.uni-lj.si, www2.pfmb.uni-mb/gradiva/index.php,
www.spletno-ucenje.com - najdemo ECDL gradiva, ki so bila prva verificirana e-gradiva v Sloveniji.
Lahko rečem, da se e-ponudba učenja in gradiv razvijata in da bom imela zanimivo raziskovanje v seminarsi nalogi in upam, da bom ugotovila zanimive povezave.
Pozdravi, Vesna
KOMENTAR na bloge sošolcev - Igorjeva E-uprava
E-uprava v Sloveniji
Na razmišljanje o E-upravi in njeni uporabi me je spomnil Igorjev blog, katerega tematiko želim komentirati.
Spomnila sem se mojega prvega srečanja z e-dohodnino. Šla sem k bratu, da skupaj narediva mojo dohodnino v e-obliki, ker tega programa še takrat nisem poznala.
Zračunala sva, da bom dobila nazaj 2 mio SIT in tega podatka sem bila tako vesela, da sem se odločila, da si bom privoščila novi avtomobil. Ker nama je bilo vseeno malo čudno, sva ponovila postopek in sva ugotovila, da bom plačala čez 200.000 SIT dohodnine. A veselje je vseeno bilo.
Naslednje leto sem zopet oddala dohodnino osebno. Razlog je v tem, da sebi še vedno najbolj zaupam, ob oddaji pa se lahko pogovorim še o potrebnih prilogah itd.
Igor navaja številko 3,3 % ( 23.647 ) ljudi odda dohodnino v elektronski obliki. Če bi naredili analizo izobrazbe in zaposlenosti teh ljudi, sem prepričana, da bi lahko potegnili vzporednico z ljudmi, ki so naklonjeni e-učenju. To so mladi, izobraženi in IKT pismeni ljudje.
Prepričana sem, da je razlog v pomankljivem znanju računalništva in potem še finančne funkcionalne pismenosti navadnih ljudi, ki si težko razlagajo določene pojme v strokovnih jezikih in je računalništvo še eden dodatni nerazumljiv pojav. Če nisi prepričan v pravilnost postopka in te ob tem spremlja strah pred novostmi, se za to pot sigurno ne boš odločil. Za izpolnjevanje e-dohodnine bi priporočala izobraževanje, ki bi ga financirala država.
Zanimivo je razmišljanje o drugih e-storitvah, npr. o KLIKu. V službi redno uporabljamo e-storitve in tudi sama se imam za računalniško pismenega človeka, čeprav priznam, da mi še veliko znanja manjka do prave računalniške pismenosti. Naredila sem si klik, a še vedno raje grem plačevat račune na pošto in čakam v vrsti. Mislim, da sem res tradicionalist po tej strani in motijo me računalniške"zlorabe", ki se jim ne moreš izogniti.
Prepričana sem, da bi se z načrtnim in sistematičnim izobraževanjem in osveščanjem s strani države procent ljudi, ki uporablja e-storitve dvignil na 10-15 %.
Pozdravi, Vesna
Na razmišljanje o E-upravi in njeni uporabi me je spomnil Igorjev blog, katerega tematiko želim komentirati.
Spomnila sem se mojega prvega srečanja z e-dohodnino. Šla sem k bratu, da skupaj narediva mojo dohodnino v e-obliki, ker tega programa še takrat nisem poznala.
Zračunala sva, da bom dobila nazaj 2 mio SIT in tega podatka sem bila tako vesela, da sem se odločila, da si bom privoščila novi avtomobil. Ker nama je bilo vseeno malo čudno, sva ponovila postopek in sva ugotovila, da bom plačala čez 200.000 SIT dohodnine. A veselje je vseeno bilo.
Naslednje leto sem zopet oddala dohodnino osebno. Razlog je v tem, da sebi še vedno najbolj zaupam, ob oddaji pa se lahko pogovorim še o potrebnih prilogah itd.
Igor navaja številko 3,3 % ( 23.647 ) ljudi odda dohodnino v elektronski obliki. Če bi naredili analizo izobrazbe in zaposlenosti teh ljudi, sem prepričana, da bi lahko potegnili vzporednico z ljudmi, ki so naklonjeni e-učenju. To so mladi, izobraženi in IKT pismeni ljudje.
Prepričana sem, da je razlog v pomankljivem znanju računalništva in potem še finančne funkcionalne pismenosti navadnih ljudi, ki si težko razlagajo določene pojme v strokovnih jezikih in je računalništvo še eden dodatni nerazumljiv pojav. Če nisi prepričan v pravilnost postopka in te ob tem spremlja strah pred novostmi, se za to pot sigurno ne boš odločil. Za izpolnjevanje e-dohodnine bi priporočala izobraževanje, ki bi ga financirala država.
Zanimivo je razmišljanje o drugih e-storitvah, npr. o KLIKu. V službi redno uporabljamo e-storitve in tudi sama se imam za računalniško pismenega človeka, čeprav priznam, da mi še veliko znanja manjka do prave računalniške pismenosti. Naredila sem si klik, a še vedno raje grem plačevat račune na pošto in čakam v vrsti. Mislim, da sem res tradicionalist po tej strani in motijo me računalniške"zlorabe", ki se jim ne moreš izogniti.
Prepričana sem, da bi se z načrtnim in sistematičnim izobraževanjem in osveščanjem s strani države procent ljudi, ki uporablja e-storitve dvignil na 10-15 %.
Pozdravi, Vesna
Friday, May 4, 2007
Seminarska naloga Brezposelnost in e-učenje
Postavila sem dispozicijo seminarske naloge, kjer sem v uvodu razložila kaj je e-učenje, kje so njegovi začetki, kako je stanje v Sloveniji in po svetu.
Omenjam tudi veliko brezposelnost v Pomurju, ki se gilje med 14 in 18%. Na Zavodu za zaposlovanje Murska Sobota je kar 250 mladih s končano VII. stopnjo izobrazbe, smeri ekonomija in pravo (www.ess.gov.si).
Do določenih podatkov pa pridemo interno preko pogovorov o tej tematiki.
Za te mlade ljudi je bil priložnost projekt ROBO-Računalniška pismenost za brezposelne osebe, ki se je izvajal v okviru projekta Phare 2003 v letu 2005 in 2006.
Postavila sem 4 hipoteze, ki jih bom s pomočjo ankete ovrgla ali potrdila.
1. IKT pismenost brezposelnih ljudi in e-učenje vplivata na izboljšanje njihove zaposljivosti v 50%. Velja za udeležence, ki so končali usposabljanje ECDL Complite ( 7 modulov ).
2. Med psihološke lastnosti ljudi, ki se odločajo za e-učenje bi lahko prišteli: večjo samostojnost pri učenju, večjo motiviranost, višjo IKT pismenost in izobrazbo.
3. Za e-učenje se ne odločajo zaradi pomankljive IKT pismenosti.
4. Uporabniki interneta so bolj naklonjeni e-učenju kot pa neuporabniki.
Skrbi me, ker je zelo težko priti do pravih podatkov na Zavodu za zaposlovanje, nimajo specifičnih podatkov, kaj se dogaja z ljudmi - kaj vse so se že izobraževali, kaj bi jim k tem izobraževanjem še koristilo zraven, kje so se zaposlili, kako dolgo so zaposleni itd. Kot da bi se za njimi izgubila sled.
Moti me to, da ne dajo ljudem možnost izobraževanja po lastnem interesu in se potem čudijo, zakaj so slabi rezultati. Mislim,da so tudi premalo seznanjeni s tem, kakšne koristi in zaposljivost jim bo prinesel določen program. Izjema je bil projekt ROBO, ker so že prej interesno zbirali ljudi, ki bi se želeli vključiti v izobraževanje in smo za Pomurje zbrali preko 1.500 ljudi med tremi ponudniki izobraževanj, kar je za naše okolje res presenetljivo.
Ljudje, ki nimajo računalnika, mislijo, da se zato ne morejo vključiti v e-učenje. Na Ljudski univerzi Murska Sobota imamo središče za samostojno učenje s 6 računalniki, enako Mestna knjižnica Murska Sobota s 8 računalniki. Vse je dostopno in brezplačno. Imamo organizirano učno pomoč ( trije javni delavci s VII.stopnjo izobrazbe ), ki jo lahko brezplačno koristijo brezposelni ljudje.
Pri moji seminarski nalogi imam malo virov oz.raziskav, na katere bi se lahko opirala, zato bom morala veliko sama raziskovati in prepričana sem, da bom prišla do zanimivih podatkov.
Veselim se novih spoznanj in dognanj, Vesna
Omenjam tudi veliko brezposelnost v Pomurju, ki se gilje med 14 in 18%. Na Zavodu za zaposlovanje Murska Sobota je kar 250 mladih s končano VII. stopnjo izobrazbe, smeri ekonomija in pravo (www.ess.gov.si).
Do določenih podatkov pa pridemo interno preko pogovorov o tej tematiki.
Za te mlade ljudi je bil priložnost projekt ROBO-Računalniška pismenost za brezposelne osebe, ki se je izvajal v okviru projekta Phare 2003 v letu 2005 in 2006.
Postavila sem 4 hipoteze, ki jih bom s pomočjo ankete ovrgla ali potrdila.
1. IKT pismenost brezposelnih ljudi in e-učenje vplivata na izboljšanje njihove zaposljivosti v 50%. Velja za udeležence, ki so končali usposabljanje ECDL Complite ( 7 modulov ).
2. Med psihološke lastnosti ljudi, ki se odločajo za e-učenje bi lahko prišteli: večjo samostojnost pri učenju, večjo motiviranost, višjo IKT pismenost in izobrazbo.
3. Za e-učenje se ne odločajo zaradi pomankljive IKT pismenosti.
4. Uporabniki interneta so bolj naklonjeni e-učenju kot pa neuporabniki.
Skrbi me, ker je zelo težko priti do pravih podatkov na Zavodu za zaposlovanje, nimajo specifičnih podatkov, kaj se dogaja z ljudmi - kaj vse so se že izobraževali, kaj bi jim k tem izobraževanjem še koristilo zraven, kje so se zaposlili, kako dolgo so zaposleni itd. Kot da bi se za njimi izgubila sled.
Moti me to, da ne dajo ljudem možnost izobraževanja po lastnem interesu in se potem čudijo, zakaj so slabi rezultati. Mislim,da so tudi premalo seznanjeni s tem, kakšne koristi in zaposljivost jim bo prinesel določen program. Izjema je bil projekt ROBO, ker so že prej interesno zbirali ljudi, ki bi se želeli vključiti v izobraževanje in smo za Pomurje zbrali preko 1.500 ljudi med tremi ponudniki izobraževanj, kar je za naše okolje res presenetljivo.
Ljudje, ki nimajo računalnika, mislijo, da se zato ne morejo vključiti v e-učenje. Na Ljudski univerzi Murska Sobota imamo središče za samostojno učenje s 6 računalniki, enako Mestna knjižnica Murska Sobota s 8 računalniki. Vse je dostopno in brezplačno. Imamo organizirano učno pomoč ( trije javni delavci s VII.stopnjo izobrazbe ), ki jo lahko brezplačno koristijo brezposelni ljudje.
Pri moji seminarski nalogi imam malo virov oz.raziskav, na katere bi se lahko opirala, zato bom morala veliko sama raziskovati in prepričana sem, da bom prišla do zanimivih podatkov.
Veselim se novih spoznanj in dognanj, Vesna
Komentar na Primožev blog - Digitalno oglaševanje
Primož je napisal zanimiv komentar na nezaželeno pošto in nas s člankom Radoša (2007) o Obrambi pred nezaželjeno pošto opozoril o tem, kako lahko ukrepamo in se "zaščitimo".
Strinjam se s tem, da je začasna rešitev zamenjava e-naslova, a je potem res tečno, če vsake toliko ljudi obveščaš o spremembi naslova. To je zmeraj tvegano, ker radi delamo avtomatizirane stvari.
Sami lahko veliko naredimo v svojo korist s tem,da ne razpošiljamo verižnih pisem ( čeprav so nekatera zelo lušna in zelo pisana na žensko dušo ), da imamo antivirusne programe, da namestimo družinski filter in podobno. Hudo je, ko padeš v mail za neprimerne vsebine, res se jih ne moreš hitro rešiti.
Največjo nevarnost predstavljajo naši otroci, če niso dovolj poučeni o nevarnostih internetnega sveta. Nekaj koristnih nasvetov smo slišali pri našem predmetu na uvodnem srečanju in z gotovostjo lahko rečem, da tega znanja ni nikoli preveč. Moram povedati, da imamo na naši šoli srečo ( OŠ Ljutomer ), ker imamo učiteljico, ki se ukvarja z internetom in primernimi vsebinami za otroke. Njena predavanja so zelo obiskana in uspela je prepričati starše, da pregledujejo, kaj njihovi otroci počnejo z računalniki pozno v noč. Potrebno jih je podučiti, da ne posredujejo podatkov staršev in tudi svojih in o ostalih nevarnostih interneta.
Seveda pa je tukaj zelo pomembno računalniško znanje staršev, drugače te otroci zelo hitro preusmerijo v svoj prav. Pomembno je, da razlikujemo med pozitivnimi in negativnimi stvarmi računalniškega sveta.
Digitalno oglaševanje je v redu, če je narejeno v skladu z etičnimi načeli, da ne vdira v zasebnost in ti ne jemlje svobode v tem, da se sam odločiš, kaj boš izbral in kupil. Prinaša pa zasvojenost z nakupovanjem, kar nekaj jih že poznam, ki kupujejo stvari, ki bi lahko kdaj prišle prav. A vsi imamo po svoje svoje majhne "šibkosti" ali napake.
Pozdravi, Vesna
Strinjam se s tem, da je začasna rešitev zamenjava e-naslova, a je potem res tečno, če vsake toliko ljudi obveščaš o spremembi naslova. To je zmeraj tvegano, ker radi delamo avtomatizirane stvari.
Sami lahko veliko naredimo v svojo korist s tem,da ne razpošiljamo verižnih pisem ( čeprav so nekatera zelo lušna in zelo pisana na žensko dušo ), da imamo antivirusne programe, da namestimo družinski filter in podobno. Hudo je, ko padeš v mail za neprimerne vsebine, res se jih ne moreš hitro rešiti.
Največjo nevarnost predstavljajo naši otroci, če niso dovolj poučeni o nevarnostih internetnega sveta. Nekaj koristnih nasvetov smo slišali pri našem predmetu na uvodnem srečanju in z gotovostjo lahko rečem, da tega znanja ni nikoli preveč. Moram povedati, da imamo na naši šoli srečo ( OŠ Ljutomer ), ker imamo učiteljico, ki se ukvarja z internetom in primernimi vsebinami za otroke. Njena predavanja so zelo obiskana in uspela je prepričati starše, da pregledujejo, kaj njihovi otroci počnejo z računalniki pozno v noč. Potrebno jih je podučiti, da ne posredujejo podatkov staršev in tudi svojih in o ostalih nevarnostih interneta.
Seveda pa je tukaj zelo pomembno računalniško znanje staršev, drugače te otroci zelo hitro preusmerijo v svoj prav. Pomembno je, da razlikujemo med pozitivnimi in negativnimi stvarmi računalniškega sveta.
Digitalno oglaševanje je v redu, če je narejeno v skladu z etičnimi načeli, da ne vdira v zasebnost in ti ne jemlje svobode v tem, da se sam odločiš, kaj boš izbral in kupil. Prinaša pa zasvojenost z nakupovanjem, kar nekaj jih že poznam, ki kupujejo stvari, ki bi lahko kdaj prišle prav. A vsi imamo po svoje svoje majhne "šibkosti" ali napake.
Pozdravi, Vesna
Subscribe to:
Posts (Atom)
