Moja seminarska naloga "se piše", največ se ukvarjam z anketo in njeno interpretacijo rezultatov.
Od 50 poslanih anket sem dobila vrnjenih 32, kar predstavlja kar 64 % izpolnjenih anket. Z rezultatom sem zadovoljna, saj bo to dovolj velik vzorec za raziskavo.
V anketi sodeluje 15 žensk in 17 moških, ugotavljam njihovo starost, ter izobrazbo. Predvidevam, da bodo stari v povprečju od 23-27 let, srednje izobraženi.
Ocenjevali so predavatelje, učilnice, mediatorje, izvedbo, organizacijo e-učenja, gradivo, Zavod za zaposlovanje, ...
Anketo sem glede na priporočila sošolcev in mentoric in na podlagi mojih hipotez razširila še s vprašanji o urah, ki so jih namenili e-učenju, samooceni glede psiholoških lastnosti ljudi, ki se odločajo za e-učenje, o njihovi IKT pismenosti, naklonjenosti do uporabe interneta in zaposljivosti.
Prepričana sem, da bom z dodatnimi vprašanji lažje dosegla bistvo moje seminarske naloge, ovrgla ali potrdila hipoteze in interpretirala rezultate.
Pri omejitvah naloge pa me najbolj skrbi to, če bom prejela rezultate e-učenja pri dveh ljudskih univerzah, ki sta izvajali Računalniško opismenjevanje za brezposelne osebe. To sta LU Velenje in Koper, saj bi tako lažje naredila primerjavo med posameznimi ponudniki izobraževanj.
Kot sem že omenila v prejšnjem prispevku, me tema vedno bolj zanima in mogoče bomo iz tega prijavili še projekt kot pomoč pri lažjem zaposlovanju mladih ljudi v sodobnem svetu.
Veselim se rezultatov moje ankete in branja vseh nalog sošolcev, saj vidim, da v predmet in raziskovanje vlagamo veliko truda in svojih sposobnosti. Lepo, da se lotevamo tako različnih problematik, saj si tako širimo obzorja in se učimi o novih stvareh.
Pozdravi, Vesna
Saturday, June 2, 2007
Friday, June 1, 2007
Komentar na tematiko: Strokovni posvet Izobraževanja odraslih v novem programskem obdobju 2007-2013
Kot sem že obljubila v prejšnjem tednu, sem se 29. in 30. maja 2007 udeležila strokovnega srečanja Izobraževanja odraslih v Portorožu, posveta, ki sta ga organizirala MŠŠ in Šola za ravnatelje.
Tematike so bile naslednje: Učenje odraslih pred novimi izzivi, Vloga poklicnega izobraževanja v vseživljenjskem učenju, Akcijski načrt EU na področju izobraževanja odraslih, Novi fleksibilni kurikul v poklicnem in strokovnem izobraževanju, Ocenjevanje in priznavanje neformalenga izobraževanja, Operativni program razvoja ČV v novem obdobju 2007-2013 ter podobno.
Veliko se je govorilo o kompetencah sodobnega človeka, ki naj zraven poklicnega in vsebinskega znanja zajemajo še računalniško in jezikovno pismenost, ter komunikacijske veščine.
Poudarja se priznavanje in ocenjevanje neformalnega znanja, priznavanje izkušenj z delom, usposabljanja za fleksibilnost in mobilnost delovne sile.
Zelo veliko vlogo imajo izobraževalci, na katerih je v prehodnem obdobju velika avtonomija, a tudi velika odgovornost, da bodo vzpostavili nove metode in mehanizme priznavanja in organiziranja usposabljanj in šol. Ponuja se e-učenje, izobraževanje na daljavo, konzultacije, izdelki, seminarske naloge, samoizobraževanje in podobno. Izobraževanje se naj približa vsakemu posamezniku in zanj izdela individualni izobraževalni načrt. A smo se spraševali, kdo bo vse to plačal, če še sedaj čakamo po 1 leto in več na plačila izvedenih tečajev in usposabljanj ?
Izoblikoval se je tudi novi termin izobraževanja odraslih - IZREDNO izobraževanje, kdo smo potem mi ? Izredni izobraževalci, ki delamo v izrednih razmerah ? Pri nekaterih stvareh se zopet vračamo na začetek in se ukvarjamo s teorijo in termini, namesto, da bi razvijali kratke in fleksibilne programe, ki bi omogočali zaposljivost ljudi.
Največjo pomembnost ima tudi podpora učenju, ki ga obravnava kot vrednoto. K temu bi morali pristopiti vsi - gospodarstvo, država z medijsko akcijo in promocijo. Najbolj udarne so zgodbe ljudi, ki pripovedujejo, kaj se jim je z izobraževanjem spremenilo, da jim potem ostali ljudje bolj verjemejo.
Spomnim se konference v Norwichu, Anglija lani, ko so za medijsko promocijo izobraževanja stopile skupaj vse medijske hiše - radio, TV, časopisi, internet in promocijo z jumbo plakati, ter posneli filme z zgodbami ljudi iz ceste. Akcija je bila neverjetno uspešna in to bi se splačalo ponoviti tudi pri nas.
Evropa ima še vedno 80 milionov ljudi z nizko stopnjo izobrazbe. To so vzori v družinah in od otrok, ki nimajo vzpodbude za učenje doma ali je zaradi negativnih izkušenj staršev negativna; ne moremo pričakovati, da bodo gojili učenje kot vrednoto, bili seznanjeni z novimi tehnologijami in možnostmi za mlade, ki jih ponujajo mednarodni razpisi za mobilnost.
Zelo si želim, da bi s svojo raziskavo o brezposelnosti mladih in novimi tehnologijami učenja nadaljevala in s tem pripomogla k dvigu motivacije za učenje in fleksibilnost mladih ljudi pri zaposlovanju.
Pozdravi, Vesna
Več o posvetu najdete na spletu: www.solaza ravnatelje.si
Tematike so bile naslednje: Učenje odraslih pred novimi izzivi, Vloga poklicnega izobraževanja v vseživljenjskem učenju, Akcijski načrt EU na področju izobraževanja odraslih, Novi fleksibilni kurikul v poklicnem in strokovnem izobraževanju, Ocenjevanje in priznavanje neformalenga izobraževanja, Operativni program razvoja ČV v novem obdobju 2007-2013 ter podobno.
Veliko se je govorilo o kompetencah sodobnega človeka, ki naj zraven poklicnega in vsebinskega znanja zajemajo še računalniško in jezikovno pismenost, ter komunikacijske veščine.
Poudarja se priznavanje in ocenjevanje neformalnega znanja, priznavanje izkušenj z delom, usposabljanja za fleksibilnost in mobilnost delovne sile.
Zelo veliko vlogo imajo izobraževalci, na katerih je v prehodnem obdobju velika avtonomija, a tudi velika odgovornost, da bodo vzpostavili nove metode in mehanizme priznavanja in organiziranja usposabljanj in šol. Ponuja se e-učenje, izobraževanje na daljavo, konzultacije, izdelki, seminarske naloge, samoizobraževanje in podobno. Izobraževanje se naj približa vsakemu posamezniku in zanj izdela individualni izobraževalni načrt. A smo se spraševali, kdo bo vse to plačal, če še sedaj čakamo po 1 leto in več na plačila izvedenih tečajev in usposabljanj ?
Izoblikoval se je tudi novi termin izobraževanja odraslih - IZREDNO izobraževanje, kdo smo potem mi ? Izredni izobraževalci, ki delamo v izrednih razmerah ? Pri nekaterih stvareh se zopet vračamo na začetek in se ukvarjamo s teorijo in termini, namesto, da bi razvijali kratke in fleksibilne programe, ki bi omogočali zaposljivost ljudi.
Največjo pomembnost ima tudi podpora učenju, ki ga obravnava kot vrednoto. K temu bi morali pristopiti vsi - gospodarstvo, država z medijsko akcijo in promocijo. Najbolj udarne so zgodbe ljudi, ki pripovedujejo, kaj se jim je z izobraževanjem spremenilo, da jim potem ostali ljudje bolj verjemejo.
Spomnim se konference v Norwichu, Anglija lani, ko so za medijsko promocijo izobraževanja stopile skupaj vse medijske hiše - radio, TV, časopisi, internet in promocijo z jumbo plakati, ter posneli filme z zgodbami ljudi iz ceste. Akcija je bila neverjetno uspešna in to bi se splačalo ponoviti tudi pri nas.
Evropa ima še vedno 80 milionov ljudi z nizko stopnjo izobrazbe. To so vzori v družinah in od otrok, ki nimajo vzpodbude za učenje doma ali je zaradi negativnih izkušenj staršev negativna; ne moremo pričakovati, da bodo gojili učenje kot vrednoto, bili seznanjeni z novimi tehnologijami in možnostmi za mlade, ki jih ponujajo mednarodni razpisi za mobilnost.
Zelo si želim, da bi s svojo raziskavo o brezposelnosti mladih in novimi tehnologijami učenja nadaljevala in s tem pripomogla k dvigu motivacije za učenje in fleksibilnost mladih ljudi pri zaposlovanju.
Pozdravi, Vesna
Več o posvetu najdete na spletu: www.solaza ravnatelje.si
Komentar na bloge sošolcev - Dušan Gerdin RFID
Dušan nam je priskrbel podatke o tehnoogiji, za katero skoraj še nisem slišala, čeprav se je govorilo o čipih in njihovi uporabi. A si niti predstavljati nisem mogla, kje vse se že uporabljajo.
Strinjam se s trditvijo, da za poslovne namene, ko slediš izdelek RFID da, za osebne namene pa ne. Nobeden od nas si ne želi biti kontroliran in nadzorovan, čeprav bi to bilo za nekatere v redu, ker bi jim s tem preprečili početi neumnosti. Mogoče bi bilo to smiselno za izgubljene otroke, da bi jih starši našli, ker so to res tragedije ali za mladostnike, ki počnejo neumnosti.
Že tako se mi zdi, da je vse okoli nas preveč tehnike, ki ti sledi, ljudje telefonirajo od vsepovsod. Zelo nevljudno se mi zdi, da če prideš na poslovni pogovor, da se ti ne posvetijo par minut, ampak počnejo vse mogoče, kot da tebe sploh ni zraven.
Strinjam se, da to tehniko uporabljajo pri poslovnih karticah, pri potnih listih in ostalih dokumentih, da se jih v primeru kraje lahko izsledi.
Pa tudi za spremljanje živali se mi zdi smiselno, če veliko prehajajo iz države v državo. A se mi po drugi strani zelo smilijo eksotične živali, ki se ne morejo identificirati v našem okolju in v primeru pobega poginejo.
To se je zgodilo z našim papagajem, ki je bil iz južnih krajev in je pobegnil ter umrl zaradi tega, ker se ni znašel v našem okolju.
Malo delikatna se mi zdi uporaba tehnike v zdravstve namene, ker je vse to povezano s etiko in naravo bolezni, pa strinjanjem bolnika.
Negativne plati te tehnike so tudi te, ker je lahko onesposobiti čip, lahko ga uporabljajo teroristi za sprožitev bombe, poveča stroške in še bi lahko naštevali.
Zanimiva je tudi uporaba v športu, na primer pri maratonu, da spremljaš udeležence.
Pravijo, da bomo čez čas imeli računalnike, ki bodo lahko določali čustveno stanje našega internetnega sogovornika preko žice. Če je to dobro ali ne za nas, pa se moramo vprašati sami.
Vedno se strinjam s tehnologijo, če omogoča kaj novega ali ti olajša delo, a se po drugi strani ne moreš izogniti tudi negativni kreativnosti, ki te stvari potiska ne negativno stran.
Sama sem vesela, da še mi upam niso vgradili čipa, ker se je včasih tako lepo skriti "under cower".
Pa srečno, Vesna
Strinjam se s trditvijo, da za poslovne namene, ko slediš izdelek RFID da, za osebne namene pa ne. Nobeden od nas si ne želi biti kontroliran in nadzorovan, čeprav bi to bilo za nekatere v redu, ker bi jim s tem preprečili početi neumnosti. Mogoče bi bilo to smiselno za izgubljene otroke, da bi jih starši našli, ker so to res tragedije ali za mladostnike, ki počnejo neumnosti.
Že tako se mi zdi, da je vse okoli nas preveč tehnike, ki ti sledi, ljudje telefonirajo od vsepovsod. Zelo nevljudno se mi zdi, da če prideš na poslovni pogovor, da se ti ne posvetijo par minut, ampak počnejo vse mogoče, kot da tebe sploh ni zraven.
Strinjam se, da to tehniko uporabljajo pri poslovnih karticah, pri potnih listih in ostalih dokumentih, da se jih v primeru kraje lahko izsledi.
Pa tudi za spremljanje živali se mi zdi smiselno, če veliko prehajajo iz države v državo. A se mi po drugi strani zelo smilijo eksotične živali, ki se ne morejo identificirati v našem okolju in v primeru pobega poginejo.
To se je zgodilo z našim papagajem, ki je bil iz južnih krajev in je pobegnil ter umrl zaradi tega, ker se ni znašel v našem okolju.
Malo delikatna se mi zdi uporaba tehnike v zdravstve namene, ker je vse to povezano s etiko in naravo bolezni, pa strinjanjem bolnika.
Negativne plati te tehnike so tudi te, ker je lahko onesposobiti čip, lahko ga uporabljajo teroristi za sprožitev bombe, poveča stroške in še bi lahko naštevali.
Zanimiva je tudi uporaba v športu, na primer pri maratonu, da spremljaš udeležence.
Pravijo, da bomo čez čas imeli računalnike, ki bodo lahko določali čustveno stanje našega internetnega sogovornika preko žice. Če je to dobro ali ne za nas, pa se moramo vprašati sami.
Vedno se strinjam s tehnologijo, če omogoča kaj novega ali ti olajša delo, a se po drugi strani ne moreš izogniti tudi negativni kreativnosti, ki te stvari potiska ne negativno stran.
Sama sem vesela, da še mi upam niso vgradili čipa, ker se je včasih tako lepo skriti "under cower".
Pa srečno, Vesna
Sunday, May 27, 2007
Seminarska naloga ( 5.teden)
Delo poteka v redu, le čas me prehiteva na vseh straneh. Ta teden bom zaključila mentorstvo študentom Dobe pri predmetu Vodenje ljudi. Veliko časa mi je vzelo ocenjevanje seminarskih nalog in tedenskih nalog, a je bila to priložnost, da sem lahko vso delo primerjala z našim predmetom.
Veliko sem se ukvarjala z iskanjem primerne literature tako v fizični in elektronski obliki. Imela sem veliko stika z mladimi iz Zavoda za zaposlovanje, ker smo začenjali nova izobraževanja za ranljive skupine ( Romi, slepi, gluhi itd ). Razmišljala sem, da bi napisala projekt Interreg za mlade in uvedba e-učenja pri vseh predmetih in programih. Pisali smo tudi projekte za mlade v občini - tuji jeziki, računalništvo z ECDL izpitom, hitro branje, slepo tipkanje, svetovanje. V vseh programih bi morali ponujati e-učenje kot kombinacijo standardnemu učenju. Čisto vse mlade zanima računalništvo in to bi morala biti motivacija za uveljavitev e-učenja pri nas.
Pri moji seminarski nalogi bom uporabila zanimive članke E-mesečnika urednice Snežane Kragelj, ki veliko piše o prednostih e-učenja in računalniške pismenosti.
Ankete imam zbrane in naslednji teden se bom posvetila obdelavi, saj me že močno zanimajo rezultati.
Najbolj me zanima, kako so mladi označili sebe, ker vem, da imajo ljudje težave, ko morajo opisovati svoje dobre lastnosti.
Sošolec Boštjan Ledinek je v komentarju dne 23.aprila 2007 na svojem blogu napisal komentar na mojo anketo. Povzela bi njegove misli - prednosti e-učenja so, da lahko delamo od doma, fleksibilnost in učinkovitost sta večji, imamo povratno informacijo od mentorja takoj, mi sami smo bolje motivirani.
Današnji udeleženci e-učenja so ambiciozni, razgledani, samozavestni, avanturistični, IKT pismeni in radovedni. S časom pa bodo ljudje pridobili na času, zanimal jih bo fleksibilen urnik, manj logistike in s tem manjši stroški in to bo motivacija za e-učenje.
Sodobno e-gradivo bo temeljilo na video-konferencah, Second worldu, učenju ob gledanju TV in igranju iger itd. V okviru našega programa PUM (projektno učenje za mlajše odrasle), za srednješolce, ki niso končali srednjih šol in s tem postali "osipniki" zelo veliko delamo na računalniških programih -KEYPAL -potrfolio, kjer vsak napiše svoje kompetence in življenjsko zgodbo.
Prepričana sem, da bo e-učenje mlado generacijo "potegnilo", na nas pa je, da sistem pravilno nastavimo in medijsko oglašujemo.
V torek in sredo odhajam v Portorož na Konferenco o izobraževanju odraslih v Sloveniji. Me zanima, če bo kaj govora o e-učenju. Bom povedala naprej, če bo kaj zanimivega. Slovenija bo v letu 2008 predsedujoča država EU in predvideva se konferenca pri nas. Mogoče bi lahko iz našega učenja predstavili primer dobre prakse ? Kdo ve ? Bodite lepo, Vesna
Veliko sem se ukvarjala z iskanjem primerne literature tako v fizični in elektronski obliki. Imela sem veliko stika z mladimi iz Zavoda za zaposlovanje, ker smo začenjali nova izobraževanja za ranljive skupine ( Romi, slepi, gluhi itd ). Razmišljala sem, da bi napisala projekt Interreg za mlade in uvedba e-učenja pri vseh predmetih in programih. Pisali smo tudi projekte za mlade v občini - tuji jeziki, računalništvo z ECDL izpitom, hitro branje, slepo tipkanje, svetovanje. V vseh programih bi morali ponujati e-učenje kot kombinacijo standardnemu učenju. Čisto vse mlade zanima računalništvo in to bi morala biti motivacija za uveljavitev e-učenja pri nas.
Pri moji seminarski nalogi bom uporabila zanimive članke E-mesečnika urednice Snežane Kragelj, ki veliko piše o prednostih e-učenja in računalniške pismenosti.
Ankete imam zbrane in naslednji teden se bom posvetila obdelavi, saj me že močno zanimajo rezultati.
Najbolj me zanima, kako so mladi označili sebe, ker vem, da imajo ljudje težave, ko morajo opisovati svoje dobre lastnosti.
Sošolec Boštjan Ledinek je v komentarju dne 23.aprila 2007 na svojem blogu napisal komentar na mojo anketo. Povzela bi njegove misli - prednosti e-učenja so, da lahko delamo od doma, fleksibilnost in učinkovitost sta večji, imamo povratno informacijo od mentorja takoj, mi sami smo bolje motivirani.
Današnji udeleženci e-učenja so ambiciozni, razgledani, samozavestni, avanturistični, IKT pismeni in radovedni. S časom pa bodo ljudje pridobili na času, zanimal jih bo fleksibilen urnik, manj logistike in s tem manjši stroški in to bo motivacija za e-učenje.
Sodobno e-gradivo bo temeljilo na video-konferencah, Second worldu, učenju ob gledanju TV in igranju iger itd. V okviru našega programa PUM (projektno učenje za mlajše odrasle), za srednješolce, ki niso končali srednjih šol in s tem postali "osipniki" zelo veliko delamo na računalniških programih -KEYPAL -potrfolio, kjer vsak napiše svoje kompetence in življenjsko zgodbo.
Prepričana sem, da bo e-učenje mlado generacijo "potegnilo", na nas pa je, da sistem pravilno nastavimo in medijsko oglašujemo.
V torek in sredo odhajam v Portorož na Konferenco o izobraževanju odraslih v Sloveniji. Me zanima, če bo kaj govora o e-učenju. Bom povedala naprej, če bo kaj zanimivega. Slovenija bo v letu 2008 predsedujoča država EU in predvideva se konferenca pri nas. Mogoče bi lahko iz našega učenja predstavili primer dobre prakse ? Kdo ve ? Bodite lepo, Vesna
Saturday, May 26, 2007
Komentar na E-mesečnik (Snežana Kragelj)
Ta teden sem se veliko ukvarjala in razmišljala o prednostih e-učenja in sem našla zanimivo iztočnico.
v 14.številki iz leta 2005 E-mesečnika urednica Snežana Kragelj govori o treh pomembnih prednostih e-izobraževanja:
1. udeleženec lahko aktivno izrazi mnenje, pokaže svoje znanje in izkušnje preko forumov, klepetalnih in e-pošte. Spomnim se časov, ko smo iskali priložnost, da smo lahko prišli do profesorja in ga vprašali osnovne informacije. E-pošta pa omogoča, da vprašaš mentorja in profesorja in da je to vprašanje dostopno še ostalim sošolcem. Z eno informacijo odgovoriš mnogim in prihraniš veliko časa.
Te možnosti, kot so forumi, klepetalnice in e-pošta služi izmenjavi mnenj, pomoči, informacijam, ki so včasih čisto splošnega značaja, kot je forum za zdravje, dobro počutje, klepet ob kavi itd.
2.Pri e-učenju se vloga mentor-udeleženco obrne, saj so udeleženci pobudniki komuniciranja z mentorjem, oni iščejo pomoč. To pa lahko za profesorje, ki tega niso vešči ali navajeni deluje obremenilno in negativno.
3. Mentor e-vsebin je vedno osredotočen na pomoč udeležencem, deli nasvete, pomaga pri učnih težavah, informira, predlaga. Klasičen profesor pa se bolj nagiba k vsebini.
Lahko bi rekli, da je prenos znanja pri e-vsebinah bolj kakovosten. Udeleženci se učijo iz pripravljenih vsebin, učijo se drug od drugega v interakciji s komunikacijskimi internet "pomagali", o problemih razpravljajo z mentorjem in sošolci. Par srečanj in izpit poteka v živo, tako, da se tudi vidijo in spoznajo.
V 7.številki iz leta 2003 E-mesečnik pa urednica Snežana Kragelj razpravlja o navzočnosti študenta na klasičnih predavanjih, ki pri e-vsebinah postanejo nepomembna, saj tukaj štejejo rezultati, so bolj osredotočeni n abistvene ideje, kjučne točke in dobiti čim več v kratkem času.
Razlaga svojo izkušnjo, s katero se lahko identificiram, ker je še vedno prisotna na fakultetah. Pri klasičnih predavanjih se lahko dobro pripraviš in veliko veš, a zaradi tega, ker ti zaradi razdalje ali drugih dejavnikov ni uspelo obiskovati veliko predavanj, dobiš nižjo oceno, ker se te profesor ne spomni.
Nič nimam proti, da ljudje obiskujejo predavanja, ker si veliko zapomniš in imaš stik s profesorjem in sošolci, a zagovarjam to, da vedno poskušajmo gledati celoto in to, zakaj je nekdo tako ravnal.
Moj moto je vedno ta, da vsakemu daš priložnost, da se izkaže.
Omenila bi, da je bil ta predmet dobra izbira, ker sem prihranila čas in denar z dolgimi vožnjami, pa še veliko sem se naučila in pridobila.
Pa srečno, Vesna
Vir:
Kragelj Snežana. 2005.E-mesečnik.Prednosti e-izobraževanja.št.14, 9.9.2005
Kragelj Snežana.2003.E-mesečnik.Zakaj je e-izobraževanje kvalitetnejše od tradicionalnega.št.7, 16.12.2003
v 14.številki iz leta 2005 E-mesečnika urednica Snežana Kragelj govori o treh pomembnih prednostih e-izobraževanja:
1. udeleženec lahko aktivno izrazi mnenje, pokaže svoje znanje in izkušnje preko forumov, klepetalnih in e-pošte. Spomnim se časov, ko smo iskali priložnost, da smo lahko prišli do profesorja in ga vprašali osnovne informacije. E-pošta pa omogoča, da vprašaš mentorja in profesorja in da je to vprašanje dostopno še ostalim sošolcem. Z eno informacijo odgovoriš mnogim in prihraniš veliko časa.
Te možnosti, kot so forumi, klepetalnice in e-pošta služi izmenjavi mnenj, pomoči, informacijam, ki so včasih čisto splošnega značaja, kot je forum za zdravje, dobro počutje, klepet ob kavi itd.
2.Pri e-učenju se vloga mentor-udeleženco obrne, saj so udeleženci pobudniki komuniciranja z mentorjem, oni iščejo pomoč. To pa lahko za profesorje, ki tega niso vešči ali navajeni deluje obremenilno in negativno.
3. Mentor e-vsebin je vedno osredotočen na pomoč udeležencem, deli nasvete, pomaga pri učnih težavah, informira, predlaga. Klasičen profesor pa se bolj nagiba k vsebini.
Lahko bi rekli, da je prenos znanja pri e-vsebinah bolj kakovosten. Udeleženci se učijo iz pripravljenih vsebin, učijo se drug od drugega v interakciji s komunikacijskimi internet "pomagali", o problemih razpravljajo z mentorjem in sošolci. Par srečanj in izpit poteka v živo, tako, da se tudi vidijo in spoznajo.
V 7.številki iz leta 2003 E-mesečnik pa urednica Snežana Kragelj razpravlja o navzočnosti študenta na klasičnih predavanjih, ki pri e-vsebinah postanejo nepomembna, saj tukaj štejejo rezultati, so bolj osredotočeni n abistvene ideje, kjučne točke in dobiti čim več v kratkem času.
Razlaga svojo izkušnjo, s katero se lahko identificiram, ker je še vedno prisotna na fakultetah. Pri klasičnih predavanjih se lahko dobro pripraviš in veliko veš, a zaradi tega, ker ti zaradi razdalje ali drugih dejavnikov ni uspelo obiskovati veliko predavanj, dobiš nižjo oceno, ker se te profesor ne spomni.
Nič nimam proti, da ljudje obiskujejo predavanja, ker si veliko zapomniš in imaš stik s profesorjem in sošolci, a zagovarjam to, da vedno poskušajmo gledati celoto in to, zakaj je nekdo tako ravnal.
Moj moto je vedno ta, da vsakemu daš priložnost, da se izkaže.
Omenila bi, da je bil ta predmet dobra izbira, ker sem prihranila čas in denar z dolgimi vožnjami, pa še veliko sem se naučila in pridobila.
Pa srečno, Vesna
Vir:
Kragelj Snežana. 2005.E-mesečnik.Prednosti e-izobraževanja.št.14, 9.9.2005
Kragelj Snežana.2003.E-mesečnik.Zakaj je e-izobraževanje kvalitetnejše od tradicionalnega.št.7, 16.12.2003
Komentar na bloge sošolcev - Mičkova kozlovska soba- Avtorske pravice
Danes sem se odločila komentirati blog Mitja, ki govori o zaščiti avtorskih pravic.
Na internetu je poplava člankov, seminarskih in ostalih nalog, ki so avtorsko delo in zaradi tega potrebujejo zaščito avtorstva.
Zanimiva se mi zdi trditev Nicole Zingaretti (PSE, IT), ki pravi, da je piratstvo samo tisto, kar je "ukradeno" v profitne namene. Nameni so res lahko različni, a lastnina je lastnina.
Spomnim se časov, ko smo seminarske naloge prepisovali vsevprek in na koncu napisali polno virov, a se ni vedelo, kaj je naš tekst in kaj smo prepisali.
Strinjam se s tem,da je potrebno avtorstvo zaščititi, ker je to le delo, še posebaj če gre za raziskave, ki jih človek dela kar nekaj časa in vloži veliko truda v delo.
Pri Managementu nam je profesor razlagal, kako se študentje razlikujemo po tem, kaj hočemo doseči s študijem. Nekateri "hvatajo krivine", nekaterim je pomemben papir, ki ga bodo dobili na koncu in vložijo v študij minimalno delo, nekateri pa se res trudijo, se učijo in študirajo.
Včasih pa tudi trud in vloženo delo nista pogoj za uspeh, saj moreš področje obvladati, mora ti biti blizu in moraš se ujeti s profesorjem. Po svoje pa je zelo odvisno, kje in kako boš pridobljeno znanje kasneje uporabil v praksi.
Pri nas je bila zaradi plagiata odvzeta magisterska naloga, kar je uspeh po svoje, saj bo marsikoga prestrašilo ali dalo misliti. A tega se žal ne da čisto preprečiti, ker do vsega nimaš pregleda.
Pi nas se z avtorskimi pravicami ukvarja Urad RS za avtorske pravice in intelektualno lastnino in verjemem, da imajo veliko dela. Nekateri pa si gredo po nalogo kar v tujino, jo prepišejo in preoblikujejo.
EU ima na tem področju veliko predpisov in prvil in prav je tako.
A v praksi pa se pri prezentaciji naloge ali zagovoru pokaže, ali si res to sam raziskoval ali si od kje prepisal in to publika zelo hitro opazi in oceni.
Glede Wikipedie se pa strinjam, da bi bilo dobro, če bi bili vnosi informacij avtorsko opredeljeni, a bi to dvignilo stroške, po drugi strani pa tudi kredibilnost objave.
Vsem avtorjem člankov, seminarskih in drugih nalog želim obilo uspehov na področju avtorskega prava, da bi vas veliko pravilno citirali, saj bi vam s tem dvignili pomembnost.
Bomo videli, kaj bo prinesel čas in kaj dostopnost informacij ? !
Pozdravi, Vesna
Na internetu je poplava člankov, seminarskih in ostalih nalog, ki so avtorsko delo in zaradi tega potrebujejo zaščito avtorstva.
Zanimiva se mi zdi trditev Nicole Zingaretti (PSE, IT), ki pravi, da je piratstvo samo tisto, kar je "ukradeno" v profitne namene. Nameni so res lahko različni, a lastnina je lastnina.
Spomnim se časov, ko smo seminarske naloge prepisovali vsevprek in na koncu napisali polno virov, a se ni vedelo, kaj je naš tekst in kaj smo prepisali.
Strinjam se s tem,da je potrebno avtorstvo zaščititi, ker je to le delo, še posebaj če gre za raziskave, ki jih človek dela kar nekaj časa in vloži veliko truda v delo.
Pri Managementu nam je profesor razlagal, kako se študentje razlikujemo po tem, kaj hočemo doseči s študijem. Nekateri "hvatajo krivine", nekaterim je pomemben papir, ki ga bodo dobili na koncu in vložijo v študij minimalno delo, nekateri pa se res trudijo, se učijo in študirajo.
Včasih pa tudi trud in vloženo delo nista pogoj za uspeh, saj moreš področje obvladati, mora ti biti blizu in moraš se ujeti s profesorjem. Po svoje pa je zelo odvisno, kje in kako boš pridobljeno znanje kasneje uporabil v praksi.
Pri nas je bila zaradi plagiata odvzeta magisterska naloga, kar je uspeh po svoje, saj bo marsikoga prestrašilo ali dalo misliti. A tega se žal ne da čisto preprečiti, ker do vsega nimaš pregleda.
Pi nas se z avtorskimi pravicami ukvarja Urad RS za avtorske pravice in intelektualno lastnino in verjemem, da imajo veliko dela. Nekateri pa si gredo po nalogo kar v tujino, jo prepišejo in preoblikujejo.
EU ima na tem področju veliko predpisov in prvil in prav je tako.
A v praksi pa se pri prezentaciji naloge ali zagovoru pokaže, ali si res to sam raziskoval ali si od kje prepisal in to publika zelo hitro opazi in oceni.
Glede Wikipedie se pa strinjam, da bi bilo dobro, če bi bili vnosi informacij avtorsko opredeljeni, a bi to dvignilo stroške, po drugi strani pa tudi kredibilnost objave.
Vsem avtorjem člankov, seminarskih in drugih nalog želim obilo uspehov na področju avtorskega prava, da bi vas veliko pravilno citirali, saj bi vam s tem dvignili pomembnost.
Bomo videli, kaj bo prinesel čas in kaj dostopnost informacij ? !
Pozdravi, Vesna
Sunday, May 20, 2007
Kako napreduje moja seminarska naloga ?
Ta teden sem se intenzivno posvečala iskanju dodatne literature na temo e-učenja. Odkrila sem, da je veliko literature v nemškem in angleškem jeziku in da bi pri nas lahko rekli, da je e-učenje še vedno novost za marsikoga.
Glede primerjav s projektom Računalniškega opismenjevanja za brezposelne sem dobila pozitiven odgovor od Ljudske univerze Koper in Velenje. Obljubili so, da mi bodo posredovali željene podatke ( koliko %udeležencev se je odločilo za e-učenje v projektu, koliko jih je zaradi tega postalo bolj zaposljivih in ali so dobili delovno mesto, ali so ti ljudje bolj računalniško pismeni in ali drži moja hipoteza, da so ti ljudje bolj motivirani in samodisciplinirani ).
Ker poročanje o projektu ni zahtevalo, da e-učenje beležijo posebej, mi bodo podatke morali poiskati (zanimivo, poudarek na projektu je bil ravno na e-učenju in njegovi uporabi v računalniškem učenju).
Želela bi še poiskati eno institucijo, ki je izvajala projekt, ker bi potem institucije lažje primerjala in prišla do bolj kompetentnih podatkov. Vsi so me prijetno presenetili, saj so pokazali veliko mero pripravljenosti za pomoč, pa čeprav bodo morali poiskati po arhivih in na novo pripraviti podatke.
V petek sem dobila 31 izpolnjenih anket in naslednji teden bom pričela z obdelavo podatkov.
Prav zanima me, kaj bodo prinesli rezultati in če se bodo moje hipoteze potrdile ali zavrgle.?
Kot sem pisala že zadnjič, mi največ težav povzročajo podatkih o nezaposlenih, ker ne morem priti do zanesljivih podatkov glede mladih ljudi v Pomurju.
Vir podatkov je Zavod zaposlovanje Murska Sobota, podatke so vzeli iz SAOP-ja. Ti podatki so bolj splošni, a žal drugih ni na razpolago.
Naslednji teden bom imela že več informacij in podatkov in vam jih bom z veseljem posredovala.
KOMENTAR NA PROJEKTE ZA MLADE - KREIRANJE NOVIH ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI V POMURJU ( 2004) -MDDSZ
Prejšnji teden sem pisala o kompetencah, ki bi jih mladi naj imeli pred nastopom delovnega mesta oz.kakšne lastnosti si delodajalci želijo od bodočih zaposlenih.
V ta namen bi še rada pripisala, kako pomembni so projekti za zaposlovanje mladih v Pomurju. V petek sem se udeležila delavnice Strukturni skladi in projekti v novi finančni perspektivi 2007-2013. Delavnico je organizirala RRA Mura, skupaj z Vlado in Ministrstvom za regionalni razvoj iz Ljubljane.
Bilo je polno zanimivih govorcev in tudi predstavili so nam primere dobre prakse iz tujine. Največji vtis pa je name naredil mlad izobraženec, ki je predstavil, kaj mora vsebovati dober projekt in pogoste napake pri tem.
Sedaj je tehnični direktor podjetja iz področja telekomunikacij in predstavlja mladi up naše regije.
Temu mladeniču sem bila pred tremi leti mentorica v projektu MDDSZ Maksimizacija ČV - Phare 2000, "Kreiranje novih zaposlitvenih možnosti v Pomurju". Vanj je bilo vključenih 14 mladih diplomirancev, ki so se 1 leto teoretično in praktično izobraževali za projektno in računalniško delo v podjetju.
Vsi udeleženci so se zaposlili v naši regiji: v razvojnih agencijah, podjetjih, ki so ukvarjajo s projektnim delom, v računalniških podjetjih, v turizmu in izobraževanju.
To je bil projekt "dobre prakse", ki si jih želimo še več v regiji.
Imeli smo še nekaj uspešnih projekt glede zaposlovanja mladih v zadnjih letih - Projekt Prvi korak - Maksimiracija človeških virov v izvedbi Razvojne agencije Sinergija iz Moravskih toplic ( www.sinergija.com ), kjer smo skupaj z Ljudsko univerzo Murska Sobota izobraževali skupino sobaric, maserjev in mladih, ki so se odločali za delo na daljavo ali od doma.
V vsaki skupini je bilo 15 ljudi, skupaj 45 in 55% udeležencev projekta se je zaposlilo.
Iz teh podatkov bi lahko zaključili, da je pomembnost projektov v tem, da se imata tukaj udeleženec projekta in delodajalec možnost spoznati in navezati pristen odnos, se medsebojno učiti in bogatiti.
Veliko delodajalcev ob projektu spozna, da potrebujejo mlado delovno silo, ki bo kos vedno bolj zahtevnim projektom EU in tudi nacionalnim, ki zahtevajo poleg strokovnega znanja vsebine tudi računalniško pismenost in znanje vsaj enega tujega jezika.
Mladi pa potrebujejo delovne izkušnje, ki si jih lahko pridobijo ob neposrednem delu v podjetjih in drugih organizacijah. Največ pa pridobijo s socialnimi stiki z drugimi ljudmi.
Kot pravita avtorja Johnson in Burden (2003, 5), da zaposlovalci dajejo več poudarka kandidatovim kvalitetam in stališčem, kot pa naučenim spretnostim. Zaposlovalci si želijo mlade ljudi, ki bodo sistematični, privlačni, živahni, voljni za učenje, s spoštovanjem in dobrim odnosom do strank.
Zelo si želim, da bi se pričele tudi pri nas uveljavljati fleksibilnejše oblike delovnega razmerja - 4 urno delo za mlade matere, delo na domu, kombinacija dela na domu in v podjetju, več možnosti za zaposlitev za ranljive skupine ljudi (telesno prizadeti, slepi, gluhi, Romi in drugi).
Pozdravi, Vesna
Vir: Johnson, S., Burden ,T.2003.Young people, employability and the induction proces.York: Joseph Rowntree foundation, str.5, www.jrt.org.uk ( 17.5.2007)
Glede primerjav s projektom Računalniškega opismenjevanja za brezposelne sem dobila pozitiven odgovor od Ljudske univerze Koper in Velenje. Obljubili so, da mi bodo posredovali željene podatke ( koliko %udeležencev se je odločilo za e-učenje v projektu, koliko jih je zaradi tega postalo bolj zaposljivih in ali so dobili delovno mesto, ali so ti ljudje bolj računalniško pismeni in ali drži moja hipoteza, da so ti ljudje bolj motivirani in samodisciplinirani ).
Ker poročanje o projektu ni zahtevalo, da e-učenje beležijo posebej, mi bodo podatke morali poiskati (zanimivo, poudarek na projektu je bil ravno na e-učenju in njegovi uporabi v računalniškem učenju).
Želela bi še poiskati eno institucijo, ki je izvajala projekt, ker bi potem institucije lažje primerjala in prišla do bolj kompetentnih podatkov. Vsi so me prijetno presenetili, saj so pokazali veliko mero pripravljenosti za pomoč, pa čeprav bodo morali poiskati po arhivih in na novo pripraviti podatke.
V petek sem dobila 31 izpolnjenih anket in naslednji teden bom pričela z obdelavo podatkov.
Prav zanima me, kaj bodo prinesli rezultati in če se bodo moje hipoteze potrdile ali zavrgle.?
Kot sem pisala že zadnjič, mi največ težav povzročajo podatkih o nezaposlenih, ker ne morem priti do zanesljivih podatkov glede mladih ljudi v Pomurju.
Vir podatkov je Zavod zaposlovanje Murska Sobota, podatke so vzeli iz SAOP-ja. Ti podatki so bolj splošni, a žal drugih ni na razpolago.
Naslednji teden bom imela že več informacij in podatkov in vam jih bom z veseljem posredovala.
KOMENTAR NA PROJEKTE ZA MLADE - KREIRANJE NOVIH ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI V POMURJU ( 2004) -MDDSZ
Prejšnji teden sem pisala o kompetencah, ki bi jih mladi naj imeli pred nastopom delovnega mesta oz.kakšne lastnosti si delodajalci želijo od bodočih zaposlenih.
V ta namen bi še rada pripisala, kako pomembni so projekti za zaposlovanje mladih v Pomurju. V petek sem se udeležila delavnice Strukturni skladi in projekti v novi finančni perspektivi 2007-2013. Delavnico je organizirala RRA Mura, skupaj z Vlado in Ministrstvom za regionalni razvoj iz Ljubljane.
Bilo je polno zanimivih govorcev in tudi predstavili so nam primere dobre prakse iz tujine. Največji vtis pa je name naredil mlad izobraženec, ki je predstavil, kaj mora vsebovati dober projekt in pogoste napake pri tem.
Sedaj je tehnični direktor podjetja iz področja telekomunikacij in predstavlja mladi up naše regije.
Temu mladeniču sem bila pred tremi leti mentorica v projektu MDDSZ Maksimizacija ČV - Phare 2000, "Kreiranje novih zaposlitvenih možnosti v Pomurju". Vanj je bilo vključenih 14 mladih diplomirancev, ki so se 1 leto teoretično in praktično izobraževali za projektno in računalniško delo v podjetju.
Vsi udeleženci so se zaposlili v naši regiji: v razvojnih agencijah, podjetjih, ki so ukvarjajo s projektnim delom, v računalniških podjetjih, v turizmu in izobraževanju.
To je bil projekt "dobre prakse", ki si jih želimo še več v regiji.
Imeli smo še nekaj uspešnih projekt glede zaposlovanja mladih v zadnjih letih - Projekt Prvi korak - Maksimiracija človeških virov v izvedbi Razvojne agencije Sinergija iz Moravskih toplic ( www.sinergija.com ), kjer smo skupaj z Ljudsko univerzo Murska Sobota izobraževali skupino sobaric, maserjev in mladih, ki so se odločali za delo na daljavo ali od doma.
V vsaki skupini je bilo 15 ljudi, skupaj 45 in 55% udeležencev projekta se je zaposlilo.
Iz teh podatkov bi lahko zaključili, da je pomembnost projektov v tem, da se imata tukaj udeleženec projekta in delodajalec možnost spoznati in navezati pristen odnos, se medsebojno učiti in bogatiti.
Veliko delodajalcev ob projektu spozna, da potrebujejo mlado delovno silo, ki bo kos vedno bolj zahtevnim projektom EU in tudi nacionalnim, ki zahtevajo poleg strokovnega znanja vsebine tudi računalniško pismenost in znanje vsaj enega tujega jezika.
Mladi pa potrebujejo delovne izkušnje, ki si jih lahko pridobijo ob neposrednem delu v podjetjih in drugih organizacijah. Največ pa pridobijo s socialnimi stiki z drugimi ljudmi.
Kot pravita avtorja Johnson in Burden (2003, 5), da zaposlovalci dajejo več poudarka kandidatovim kvalitetam in stališčem, kot pa naučenim spretnostim. Zaposlovalci si želijo mlade ljudi, ki bodo sistematični, privlačni, živahni, voljni za učenje, s spoštovanjem in dobrim odnosom do strank.
Zelo si želim, da bi se pričele tudi pri nas uveljavljati fleksibilnejše oblike delovnega razmerja - 4 urno delo za mlade matere, delo na domu, kombinacija dela na domu in v podjetju, več možnosti za zaposlitev za ranljive skupine ljudi (telesno prizadeti, slepi, gluhi, Romi in drugi).
Pozdravi, Vesna
Vir: Johnson, S., Burden ,T.2003.Young people, employability and the induction proces.York: Joseph Rowntree foundation, str.5, www.jrt.org.uk ( 17.5.2007)
Subscribe to:
Posts (Atom)
