Saturday, June 2, 2007

Potek moje seminarske naloge ( 7.teden )

Moja seminarska naloga "se piše", največ se ukvarjam z anketo in njeno interpretacijo rezultatov.

Od 50 poslanih anket sem dobila vrnjenih 32, kar predstavlja kar 64 % izpolnjenih anket. Z rezultatom sem zadovoljna, saj bo to dovolj velik vzorec za raziskavo.

V anketi sodeluje 15 žensk in 17 moških, ugotavljam njihovo starost, ter izobrazbo. Predvidevam, da bodo stari v povprečju od 23-27 let, srednje izobraženi.

Ocenjevali so predavatelje, učilnice, mediatorje, izvedbo, organizacijo e-učenja, gradivo, Zavod za zaposlovanje, ...

Anketo sem glede na priporočila sošolcev in mentoric in na podlagi mojih hipotez razširila še s vprašanji o urah, ki so jih namenili e-učenju, samooceni glede psiholoških lastnosti ljudi, ki se odločajo za e-učenje, o njihovi IKT pismenosti, naklonjenosti do uporabe interneta in zaposljivosti.

Prepričana sem, da bom z dodatnimi vprašanji lažje dosegla bistvo moje seminarske naloge, ovrgla ali potrdila hipoteze in interpretirala rezultate.

Pri omejitvah naloge pa me najbolj skrbi to, če bom prejela rezultate e-učenja pri dveh ljudskih univerzah, ki sta izvajali Računalniško opismenjevanje za brezposelne osebe. To sta LU Velenje in Koper, saj bi tako lažje naredila primerjavo med posameznimi ponudniki izobraževanj.

Kot sem že omenila v prejšnjem prispevku, me tema vedno bolj zanima in mogoče bomo iz tega prijavili še projekt kot pomoč pri lažjem zaposlovanju mladih ljudi v sodobnem svetu.

Veselim se rezultatov moje ankete in branja vseh nalog sošolcev, saj vidim, da v predmet in raziskovanje vlagamo veliko truda in svojih sposobnosti. Lepo, da se lotevamo tako različnih problematik, saj si tako širimo obzorja in se učimi o novih stvareh.

Pozdravi, Vesna

Friday, June 1, 2007

Komentar na tematiko: Strokovni posvet Izobraževanja odraslih v novem programskem obdobju 2007-2013

Kot sem že obljubila v prejšnjem tednu, sem se 29. in 30. maja 2007 udeležila strokovnega srečanja Izobraževanja odraslih v Portorožu, posveta, ki sta ga organizirala MŠŠ in Šola za ravnatelje.

Tematike so bile naslednje: Učenje odraslih pred novimi izzivi, Vloga poklicnega izobraževanja v vseživljenjskem učenju, Akcijski načrt EU na področju izobraževanja odraslih, Novi fleksibilni kurikul v poklicnem in strokovnem izobraževanju, Ocenjevanje in priznavanje neformalenga izobraževanja, Operativni program razvoja ČV v novem obdobju 2007-2013 ter podobno.

Veliko se je govorilo o kompetencah sodobnega človeka, ki naj zraven poklicnega in vsebinskega znanja zajemajo še računalniško in jezikovno pismenost, ter komunikacijske veščine.
Poudarja se priznavanje in ocenjevanje neformalnega znanja, priznavanje izkušenj z delom, usposabljanja za fleksibilnost in mobilnost delovne sile.
Zelo veliko vlogo imajo izobraževalci, na katerih je v prehodnem obdobju velika avtonomija, a tudi velika odgovornost, da bodo vzpostavili nove metode in mehanizme priznavanja in organiziranja usposabljanj in šol. Ponuja se e-učenje, izobraževanje na daljavo, konzultacije, izdelki, seminarske naloge, samoizobraževanje in podobno. Izobraževanje se naj približa vsakemu posamezniku in zanj izdela individualni izobraževalni načrt. A smo se spraševali, kdo bo vse to plačal, če še sedaj čakamo po 1 leto in več na plačila izvedenih tečajev in usposabljanj ?

Izoblikoval se je tudi novi termin izobraževanja odraslih - IZREDNO izobraževanje, kdo smo potem mi ? Izredni izobraževalci, ki delamo v izrednih razmerah ? Pri nekaterih stvareh se zopet vračamo na začetek in se ukvarjamo s teorijo in termini, namesto, da bi razvijali kratke in fleksibilne programe, ki bi omogočali zaposljivost ljudi.

Največjo pomembnost ima tudi podpora učenju, ki ga obravnava kot vrednoto. K temu bi morali pristopiti vsi - gospodarstvo, država z medijsko akcijo in promocijo. Najbolj udarne so zgodbe ljudi, ki pripovedujejo, kaj se jim je z izobraževanjem spremenilo, da jim potem ostali ljudje bolj verjemejo.

Spomnim se konference v Norwichu, Anglija lani, ko so za medijsko promocijo izobraževanja stopile skupaj vse medijske hiše - radio, TV, časopisi, internet in promocijo z jumbo plakati, ter posneli filme z zgodbami ljudi iz ceste. Akcija je bila neverjetno uspešna in to bi se splačalo ponoviti tudi pri nas.

Evropa ima še vedno 80 milionov ljudi z nizko stopnjo izobrazbe. To so vzori v družinah in od otrok, ki nimajo vzpodbude za učenje doma ali je zaradi negativnih izkušenj staršev negativna; ne moremo pričakovati, da bodo gojili učenje kot vrednoto, bili seznanjeni z novimi tehnologijami in možnostmi za mlade, ki jih ponujajo mednarodni razpisi za mobilnost.

Zelo si želim, da bi s svojo raziskavo o brezposelnosti mladih in novimi tehnologijami učenja nadaljevala in s tem pripomogla k dvigu motivacije za učenje in fleksibilnost mladih ljudi pri zaposlovanju.

Pozdravi, Vesna

Več o posvetu najdete na spletu: www.solaza ravnatelje.si

Komentar na bloge sošolcev - Dušan Gerdin RFID

Dušan nam je priskrbel podatke o tehnoogiji, za katero skoraj še nisem slišala, čeprav se je govorilo o čipih in njihovi uporabi. A si niti predstavljati nisem mogla, kje vse se že uporabljajo.

Strinjam se s trditvijo, da za poslovne namene, ko slediš izdelek RFID da, za osebne namene pa ne. Nobeden od nas si ne želi biti kontroliran in nadzorovan, čeprav bi to bilo za nekatere v redu, ker bi jim s tem preprečili početi neumnosti. Mogoče bi bilo to smiselno za izgubljene otroke, da bi jih starši našli, ker so to res tragedije ali za mladostnike, ki počnejo neumnosti.
Že tako se mi zdi, da je vse okoli nas preveč tehnike, ki ti sledi, ljudje telefonirajo od vsepovsod. Zelo nevljudno se mi zdi, da če prideš na poslovni pogovor, da se ti ne posvetijo par minut, ampak počnejo vse mogoče, kot da tebe sploh ni zraven.

Strinjam se, da to tehniko uporabljajo pri poslovnih karticah, pri potnih listih in ostalih dokumentih, da se jih v primeru kraje lahko izsledi.
Pa tudi za spremljanje živali se mi zdi smiselno, če veliko prehajajo iz države v državo. A se mi po drugi strani zelo smilijo eksotične živali, ki se ne morejo identificirati v našem okolju in v primeru pobega poginejo.
To se je zgodilo z našim papagajem, ki je bil iz južnih krajev in je pobegnil ter umrl zaradi tega, ker se ni znašel v našem okolju.

Malo delikatna se mi zdi uporaba tehnike v zdravstve namene, ker je vse to povezano s etiko in naravo bolezni, pa strinjanjem bolnika.

Negativne plati te tehnike so tudi te, ker je lahko onesposobiti čip, lahko ga uporabljajo teroristi za sprožitev bombe, poveča stroške in še bi lahko naštevali.

Zanimiva je tudi uporaba v športu, na primer pri maratonu, da spremljaš udeležence.

Pravijo, da bomo čez čas imeli računalnike, ki bodo lahko določali čustveno stanje našega internetnega sogovornika preko žice. Če je to dobro ali ne za nas, pa se moramo vprašati sami.

Vedno se strinjam s tehnologijo, če omogoča kaj novega ali ti olajša delo, a se po drugi strani ne moreš izogniti tudi negativni kreativnosti, ki te stvari potiska ne negativno stran.
Sama sem vesela, da še mi upam niso vgradili čipa, ker se je včasih tako lepo skriti "under cower".

Pa srečno, Vesna